Občina Šentjur
Mestni trg 10
3230 Šentjur
(03) 747 13 10

Iz vaših ust

Domov Občinska uprava

Vprašanja in odgovori

Imate predlog za izboljšavo ali pa zgolj vprašanje za nas? Pišite nam in odgovorili vam bomo.
Pridržujemo si pravico, da ne objavljamo in ne odgovarjamo na vprašanja, ki vzpodbujajo nestrpnost, niso povezana z našim poslovanjem, so nekonstruktivna ali iz katerega koli drugega razloga niso primerna za objavo.

Dosedanja vprašanja in odgovori

Spoštovani! Kdaj bo Ponikva imela svoj prostor za izvajanje gasilskih vaj!!! Trenutno se izvajajo vaje z močnim hrupom v neposredni bližini hiš oddaljenjih 15metrov in skoraj vsak dan od 17ure naprej pa do 21.30 uri! Prosim za odgovor kdaj bo temu konec ker živimo starejši in bolani ljudi in želimo svoj mir!!! Prosim za odgovor!!!
21.06.2017 Oddal/a: jo ivan

Spoštovani, posredujemo vam odgovor strokovnega sodelavca Jerneja Tisla:

Nobeno gasilsko društvo v Občini Šentjur nima svojega poligona za vajo, ampak koristijo javne površine, ki so na razpolago vsem in v času, ko to področna zakonodaja dopušča.

 

Spoštovani!Zakaj se ne varčuje z vodo na Ponikvi? Vsak zvečer med 18 in 21uro izvajajo vaje gasilci v neposredni bližini hiš(10m oddaljeno)vaje in takrat iztečejo no tisoče litrov vode!!! Občina Šentjur pa je izdala odlok o varčevanju z vodo in zakaj ne izvajajo gasilci svoje vaje pri svojem gasilskem domu!!!! Lep pozdrav in hvala za odgovor!
15.06.2017 Oddal/a: jo ivan

Spoštovani, prilagamo vam odgovor strokovnega sodelavca g. Jerneja Tisla:

V letnem načrtu Gasilske zveze Šentjur je med drugim tudi izobraževanje mladih gasilcev in urjenje že aktivnih gasilcev. Pri vaji uporabljajo tudi vodo, s katero ravnajo zelo racionalno, saj  je to tudi ena izmed stalnih nalog gasilcev. Vaje izvajajo v času, ko področna zakonodaja glede hrupa to tudi omogoča.

Občina je v lanskem letu uredila odsek ceste v MS Šentjur, natančneje, od družine Mravlak proti Rozaliji. Občinska cesta od mostu do družine Mravlak je sedaj neobnovljena in ožji ter brez pločnika. Cesta je stara več kot 30 let, mestoma prekopana že neštetokrat (plinovod, kabelska, telefon, vodovod...) in sedaj popolnoma uničena. Prav tako sedaj manjka pločnik od mostu do Mravlak, prav na delu kjer je največ otrok in največ prometa. Prosim za odgovor kdaj bo prišlo do realizacije in ali lahko krajani naredimo kaj, da bo zadeva hitreje stekla.
19.07.2016

Spoštovani,

glede odseka, po katerem poizvedujete, je v teku je izdelava projektne dokumentacije za ureditev preostalega dela lokalne ceste na Pešnici z ureditvijo pločnika. Zataknilo se je pri zagotavljanju zemljišč potrebnih za izvedbo projekta. V sodelovanju z Mestno skupnostjo Šentjur si prizadevamo to urediti. Od tega pa je odvisno dokončanje projektne dokumentacije in nato izvedba del.

Občina je v lanskem letu uredila odsek ceste v MS Šentjur, natančneje, od družine Mravlak proti Rozaliji. Občinska cesta od mostu do družine Mravlak je sedaj neobnovljena in ožji ter brez pločnika. Cesta je stara več kot 30 let, mestoma prekopana že neštetokrat (plinovod, kabelska, telefon, vodovod...) in sedaj popolnoma uničena. Prav tako sedaj manjka pločnik od mostu do Mravlak, prav na delu kjer je največ otrok in največ prometa. Prosim za odgovor kdaj bo prišlo do realizacije in ali lahko krajani naredimo kaj, da bo zadeva hitreje stekla.
19.07.2016

Spoštovani,

glede odseka, po katerem poizvedujete, je v teku je izdelava projektne dokumentacije za ureditev preostalega dela lokalne ceste na Pešnici z ureditvijo pločnika. Zataknilo se je pri zagotavljanju zemljišč potrebnih za izvedbo projekta. V sodelovanju z Mestno skupnostjo Šentjur si prizadevamo to urediti. Od tega pa je odvisno dokončanje projektne dokumentacije in nato izvedba del.

 

Spoštovani! Zanima me kaj se dogaja s cesto Šentjur - Ponikva mimo vasi Primož? Cesta je brez pretiravanja popolnoma uničena, nevarna in zanemarjena. Vsak dan po njej divjajo težki tovornjaki, ki še poslabšajo stanje. Kdaj bomo na vrsti za obnovo, za pločnik, za obcestno rzsvetljavo? Hvala za odgovor.
29.06.2016

S stanjem ceste na odseku, ki ga omenjate, smo seznanjeni, vsekakor gre za dotrajano infrastrukturo, nujno potrebno sanacije. Ker pa gre za državno cesto, je za sanacijo oziroma vse posege v cesto pristojna Direkcija za infrastrukturo na Ministrstvu RS za infrastrukturo, ki jo Občina Šentjur že vrsto let opozarja na slabo stanje ceste in nujnost obnove ter da naj odsek Dole-Šentjur uvrsti na seznam prioritet. Kdaj se bo to zgodilo, je odvisno od direkcije in razpoložljivih proračunskih sredstev. Po nam znanih podatkih se bi naj v relativno kratkem času izvedla delna sanacija ceste od km 6.380-13.470 za ostalo pa se pripravlja  projektna dokumentacija. Celotna modernizacija je bila pred leti ocenjena na 21 milijonov evrov. Občina Šentjur bo k izgradnji preostale infrastrukture, torej pločnika, javne razsvetljave itd. v naselju lahko pristopila šele ob sanaciji ceste, saj preostalih del brez posegov v državno cesto ni mogoče izvesti. Občina si bo po svojih močeh tudi v nadalje prizadevala za čim hitrejšo sanacijo državne ceste na tem območju.

 

Spoštovani, zanima me kdaj nameravate sanirati poškodbo (poškodovan pokrov na kanalizaciji) na pločniku v vasi Dole (med hišnima št. 40 in 41). Sedaj je na pločniku zgolj opozorilna ovira za odprt pokrov na kanalizaciji, ki je sicer pokrit s kamni in tablo, vendar pa ta ovira ne more biti rešitev, saj je pod njo luknja in nevarnost za kogarkoli, ki gre mimo. Ob vetru ta vikend se je tudi prevrnila. Osemletna hči dnevno hodi mimo in tudi vse več ljudi po pločniku, manjši otroci tudi s kolesom, ker mimo poteka zelo prometna cesta. Mislim, da je skrajni čas po mesecu dni opozorilne ovire, da to poškodbo pristojni sanirajo oz. popravite ter odstranite tablo. Morda pa bi lahko razmislili še o kakšni sekundarni peš poti za prebivalce vasi in ne le pločniku...kot imate to urejeno v Šentjurju.
18.04.2016

Spoštovani,

pokrov, ki ga omenjate, je bil v postopku sanacije in sicer gre za pokrov jaška, ki služi odvajanju meteorne vode iz regionalne ceste Dramlje – Šentjur in ne za jašek javnega kanalizacijskega omrežja. Oviro je označilo podjetje VOC Šentjur, ki izvaja javno gospodarsko službo vzdrževanja cest, v dogovoru s krajevno skupnostjo, ki je upravljavec pločnika, po ugotovitvi poškodbe pokrova. Po preverjanju pri naročnikih sanacije je bilo ugotovljeno, da je bil poseg v jašek izveden v prejšnjem tednu tednu, takrat pa je tudi bila postavljena ovira oziroma je bilo mesto posega označeno. Zaključek del z namestitvijo novega pokrova in s tem dokončna sanacija je bila opravljena v torek, 19. aprila. Pred tem se je moralo sveže betonirano območje ustrezno osuš

Zanima me kdaj bo Šentjur končno dobil obvoznico? Skozi Šentjur se vozi toliko kamionov in avtomobilov... Hiša se trese in poka zaradi kamionov. Prečkanje ceste je nevarno, pločnik pri kmetijski šoli zaprt, tako da je potrebno cesto prečkati na delu kjer ni prehoda za pesce in semaforja. Se mora komu kaj zgoditi, da se bo stvar premaknila naprej? Za odgovor se vam zahvaljujem.
14.04.2016

Spoštovani,

izgradnja navezovalne ceste Dramlje – Šentjur je ključnega pomena za mesto Šentjur, za kvaliteto življenja v njem, ter za izboljšanje prometnih razmer in posledično torej za celotno občino. Treba je poudariti, da gre za projekt v pristojnosti Republike Slovenije oziroma gradnjo državne infrastrukture, ki je odvisna torej od odločitev in financiranja iz državnega proračuna. Celoten projekt je po ocenah vreden blizu 32 milijonov evrov. Več kot desetletja so stara prizadevanja naše občine in njenih predstavnikov za izgradnjo navezovalne ceste, ki jo je občina leta 2011 uspešno umestila v prostor in s tem izpolnila vse pogoje za pričetek del oziroma naredila vse v okviru projekta, kar je še bilo v njeni pristojnosti. Začetek gradnje navezovalne ceste je od tedaj predmet vsakokratnih pogovorov župana mag. Marka Diacija s predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo in ministrstva za infrastrukturo, pri čemer je bilo na oba omenjena naslova poslanih tudi več pisnih pobud za realizacijo projekta, pod katere so se poleg župana Občine Šentjur podpisali še župani občin Kozjanskega in Obsotelja, saj je ta cesta ključna tudi za njihovo povezavo z avtocestnim križem, za gospodarski, mednarodni in turistični tranzit. Vse z namenom, da bi se  gradnja čim prej pričela. V proračunu države pa je letos končno zagotovljenih 100 tisoč evrov za pripravo projektne dokumentacije projekta navezovalne ceste Dramlje – Šentjur.

V primeru pločnika pri Šolskem centru Šentjur smo pripravili ustrezno rešitev situacije, ki bo izboljšala varnost udeležencev prometa na tem območju, predvsem, kot tudi sami omenjate, peščev. Rešitev mora potrditi še ministrstvo za infrastrukturo, saj gre tudi pri tem odseku za državno cesto.

Mene pa zanima kdaj izpraznejo zabojnik za oblačila, ker je vedno poln. Ampak ne moti me to, če je poln, moti me, da brskajo ter prebirajo oblačila in izvajajo pravo modno revijo. To se dogaja v večernih urah. Dve mali punčki gresta v zabojnik ter mečeta ven vrečke, mati pa stoji zraven in prebira. Mislim, da jim tega ni treba delati, kajti je za njih bolje poskrbljeno kot za katero našo slovensko družino. Lep pozdrav.
10.01.2016

Spoštovani,

vaše vprašanje smo naslovili na Območno združenje Rdečega križa Slovenije - Šentjur, ki ima postavljen kontejner za rabljena oblačila ob potki ob Pešnici.

Kot nam je pojasnila ga. Andreja Tisel iz RKS- OZ Šentjur, kontejner v sodelovanju s pristojnim podjetjem zaradi hitrega polnjenja praznijo kar trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Iz njega, po zagotovilih lastnika kontejnerja, naj ne bi bilo možno jemati oblačil, razen v primeru, da je povsem poln. So pa tudi na rdečem križu v preteklosti bili obveščeni o dejanjih, ki jih opisujete, prav tako so že zabeležili primere vandalizma na samem kontejnerju. Žal se dogaja tudi, da nekateri vanj odlagajo povsem neuporabna oblačila, umazana, strgana, itd.. Vseeno pa ravno s pomočjo kontejnerja, nad katerim prostovoljci bdijo po svojih močeh, od dobrih ljudi rdeč križ pridobi tudi veliko uporabnih oblačil, ki pridejo zelo prav pomoči potrebnim. Prav tako se z lastnikom kontejnerja trudijo za vzdrževanje in redno praznjenje, zato ga želijo obdržati. Pri tem se zahvaljujejo občanom, ki so to obliko pomoči dobro sprejeli in upajo ter apelirajo, da do neljubih dogodkov odtujevanja v kontejner že odloženih oblačil ne bo več prihajalo. Vrata skladišča, kjer si izberejo primerna oblačila, so pomoči potrebnim namreč vedno odprta, še poudarjajo pri šentjurskem rdečem križu.

Hvala za razumevanje.

Spoštovani, Želim izvedeti, kako to, da v ulici Pod Vrbco že nekaj časa ne dela javna razsvetljava. Na št. 12 živi mama in je povedala, da je že posredovala na občini, kjer je izvedela kdo naj bi to razsvetljavo urejal (Selič instalacije) in tudi njih poklicala, vendar še vedno ni nič urejeno. Ulica je brez razsvetljave resnično temna in stanovalci se počutijo ranljive, saj so večinoma starejši. Vljudno prosim za odgovor, da bomo vedeli, kako je s tem.
22.10.2015

Napake na javni razsvetljavi v ulici Pod Vrbco so odpravljene. Vzdrževalec javne razsvetljave odpravlja napake izključno po predhodnem naročilu Občine Šentjur, zato je potrebno napake javiti Občini Šentjur. Zaradi varčevanja rednih pregledov javne razsvetljave ne izvajamo, oziroma jih izvajamo, če nekdo javi napako. Vzdrževalci so pregledali celotno razsvetljavo v Zg. trgu in napake odpravili. Napake lahko javljate na elektronski naslov obcina.sentjur@sentjur.si.

 

Lep pozdrav,

Jernej Tisel
višji svetovalec

Spoštovani, že pred časom (29.01.2009) sem vam v tej rubriki postavil vprašanje v zadevi začetka gradnje športne dvorane pri Kmetijski šoli Šentjur (sedaj ŠC Šentjur), takrat ste mi splošno odgovorili, pa vas po petih (5) letih ponovno sprašujem kje in kdaj se bo začela gradnja večnamenske športne dvorane v Šentjurju, kot jih imajo "manjše" občine oz. UE od Šentjurja, kot so; Vojnik, Zreče, Slovenske Konjice, Oplotnica, Nazarje, Rogatec, Podčetrtek, Senovo, Radeče, Sevnica, Dobova, Mokronog, Trebnje, Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Laško...
29.05.2015

Spoštovani,

glede izgradnje večnamenske dvorane pri ŠC Šentjur je občina  storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi do realizacije tega projekta prišlo. Žal pa na pristojnem ministrstvu za izobraževanje, kjer bi morali zagotoviti pogoje za pouk športne vzgoje dijakov ŠC Šentjur, niso mogli zagotoviti sredstev niti tega še naslednjih več let, po njihovih zagotovilih, ne bodo mogli. V izdelavi je idejna zasnova preureditve športne dvorane pri OŠ Hruševec.

Pozdravljeni! Imam eno vprašanje vezano na zobozdravstveno storitev v Šentjurju. Že več kot pol elta poskušam kot meščan Šentjurja priti do prostega zobozdravnika v ZD Šentjur. Pa mi nikakor ne uspe, saj mi vsi zobozdravniki pravijo, da imajo več kot 150% zasedene kvote. Moje vprašanje se glasi kako je to možno, da kot plačnik vseh prispevkov... v svojem kraju ne morem priti do prostega zobozdravnika? in če je red, da imajo vsi zasedene kvote zakaj ne zaposlijo dodatnega zobozdravnika? Prosim za odgovor. Jure P.
19.05.2015

Spoštovani,

vaše vprašanje smo posredovali JZ Zdravstveni dom Šentjur. Po besedah direktorice, ge. Melite Tasić Ilič, dr. med., gre v primeru pomanjkanja zobozdravnikov v ZD Šentjur za dolgoročno perečo problematiko, na katero tudi sami opozarjajo, saj je potrebno zobozdravstveno oskrbo zagotavljati za občane Šentjurja in Dobja, torej skupno za okoli 20 tisoč prebivalcev. Za obe občini je skupaj priznanega 6,53 tima zobozdravstvene oskrbe, ki jo sedaj sedaj zagotavlja skupno sedem zobozdravnikov, tako zaposlenih v ZD kot tudi koncesionarjev. Vsi zobozdravniki so polno obremenjeni, zaradi česar je zdravstveni dom v sodelovanju z Občino Šentjur večkrat podal pobudo po nujnih novih zaposlitvah na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Število zaposlenih v zdravstvenem domu namreč opredeljuje pogodba z zavodom za zdravstveno zavarovanje, kar pomeni, da lahko ZD zaposli le toliko zobozdravnikov, za kolikor zavarovalnica odobri denarnih sredstva. Žal kljub številnim pobudam nismo dobil pozitivnega odgovora, zaradi pomanjkanja sredstev. Vsekakor bodo prizadevanja zdravstvenega doma in Občine Šentjur šla v smer zagotovitve dodatnega zobozdravnika, s katerim bi olajšali in pospešili dostop občanov do zobozdravstvene oskrbe.

Spoštovani! V Šentjurju imamo resnično lepo urejen športni park. Imam pa 1 pripombo oz. vprašanje, Zakaj so vsi vhodi na stadion v smeri ob pešpoti ob potoku Pešnica zaklenjeni? Sedaj moramo rekreativci za dostop do tekalnih površin prehoditi vso pot do glavnega vhoda pri športnem objektu P1 in ob koncu rekreaciji ponoviti to pot. Prosim, da upravljavec odklene stranski vhod pri tribunah oz. pusti prost dostop pri rumeni mreži (blizu bazena), dovolj bo odklenjeno žabico. V kolikor pa bi bilo možno bi prosil, da se zagotovi dodaten vhod na stadion iz smeri Lipice, Pešnica, Miloša Zidanška (tam kjer je sedaj intervencijski vhod za reševalce), saj rekreativci najprej naredimo ogrevanje na stadionu na to pa opravimo še trening na pomožnem igrišču oz. v naravi. To pa je sedaj malo oteženo saj moramo vhode in izhode opravljati na glavnem vhodu pri športnem objektu. Hvala za rešitev (odklenjena vrata). Jaka Novak
05.05.2015

Spoštovani,

kot pravilno ugotavljate, je za vstop v športni park dejansko predviden in odklenjen zgolj glavni vhod, predvsem iz varnostnih razlogov,  zaradi lažjega nadzora ter vzdrževanja reda in miru ter pravilne uporabe površin v športnem parku. Ostali vhodi, ki jih omenjate, so deloma namenjeni dovozu oziroma dostopu intervencijskih  in reševalnih vozil na prizorišče, ter dostopu vozil vzdrževalne službe. V primeru večjih prireditev se po potrebi odprejo tudi drugi vhodi, v preostalem času pa so ti, razen glavnega, zaklenjeni.  Ugotovljeno je namreč bilo, da le s tem ukrepom lahko nadziramo pravilno uporabo športnih površin, saj so  v preteklosti skozi odklenjene stranske vhode v park vstopali tudi kolesarji in motoristi  s svojimi vozili, ki na športne površine seveda ne sodijo. Iz navedenih razlogov je odprt le glavni vhod.

Hvala za razumevanje glede ukrepov, s katerim želimo vzdrževati površine športnega parka v čim boljšem stanju in v veselje ter uporabo vsem občankam in občanom tudi v bodoče.

V kolikor želite podrobnejša pojasnila, pa se lahko obrnete na našo Službo za gospodarjenje s premoženjem, kjer vam bodo z veseljem odgovorili na morebitna dodatna vprašanja.

Lep pozdrav, pri stolpičih na Lipici zopet ne dela polovica javne razsvetljave na parkiriščih... A že kdo to ureja?
17.02.2015

Izvajalec omenjeno napako na javni razsvetljavi že odpravlja.

Hvala za opozorilo.

Spoštovani, kot sprehajalec ob pešnici ter kot lastnik štirinožca opazujem ureditev možnosti odlaganja vrečk z iztrebki ob poti in moram priznati, da sem zgrožen. Kot prvo, da so ljudje lahko tako nemarni, da niti ne pospravijo iztrebkov, ki jih njihovi prijatelji opravijo, po drugi strani pa ljudje, ki zadevo pospravimo nimamo možnosti to nikjer odložiti, saj so ponavadi ti koši nabito polni in niso izpraznjeni že kar nekaj časa. Zanima me kdo je zato odgovoren in zakaj se na tem področju ničesar ne uredi. Za vaš morebiten odgovor in izboljšanje zadeve se vam v naprej zahvaljujem. Lep pozdrav, Žan Valenčak
26.01.2015

Spoštovani,

skrb za čisto in zdravo okolje na območju Občine Šentjur je vsekakor prednostna naloga, je pa v veliki meri odvisna od osveščenosti in redoljubnosti posameznikov, v tem primeru, kot ugotavljate, lastnikov hišnih ljubljenčkov. Nadalje pa vam na vaše vprašanje odgovarjamo, da praznjenje košev za smeti na javnih površinah Mestne skupnosti Šentjur izvaja Javno komunalno podjetje Šentjur. V podjetju so nam zagotovili, da bodo zaradi povečane količine odloženih iztrebkov od 1. 2. 2015 dalje izvajali praznjenje dvakrat tedensko.

Zanima me, zakaj nimamo sčiščenega pločnika od Kmetijske šole do naselja Bezovje. V naselju stanuje več starejših prebivalcev, prav tako otrok, ki težko hodijo po pločniku oziroma morajo hoditi po cesti. Metka Jezovšek
04.01.2015

Spoštovani, pločnik ob državni cesti  Šolski center Šentjur- Bezovje je v upravljanju Mestne skupnosti Šentjur, tako tudi zimsko vzdrževanje. Iz MS Šentjur so nam sporočili, da so zagotovili prehodnost pločnika, vendar ne po celotni širini. Ker snega iz pločnika ni možno odriniti, bodo le-tega odpeljali.

 

Jernej Tisel,

višji svetovalec, služba za komunalo in investicije

Pozdravljeni, ali mi lahko pomagate in posredujete,da mi spluzijo cesto od glavne ceste do doma, kjer je vec ko 30 cm snega. Imam73 let in nujno potrebujem pomoc zdravnika, ki pa nemore priti do mene. Tudi sosedje mi nemorejo pomagati, ker so vsi oddaljeni priblizno 800 m. Prosim pomagajte.
30.12.2014

Spoštovani,

predmetna cesta spada med nekategorizirane ceste, ki so v upravljanju Krajevne skupnosti Kalobje. Vašo prošnjo smo posredovali predstavnikom krajevne skupnosti, ki so obljubili, da bodo zadevo še danes uredili. Predlagamo, da se v bodoče obračate neposredno nanje. Hvala za razumevanje.

Lep pozdrav,

Jernej Tisel
višji svetovalec

Parkirišče pred bloki na Lipici je brez razsvetljave že več kot en teden. Mi lahko poveste kdo je zadolžen za vzdrževanje te ulice?
11.10.2014

Spoštovani,

napaka na javni razsvetljavi v ulici Na Lipico je odpravljena. Ob regionalni cesti proti OŠ Franja Malgaja pa napake ni možno odpraviti, saj je nastala poškodba na kablu pod regionalno cesto. Za podboj pod regionalno cesto že pridobivamo soglasje Direkcije RS za ceste. Z deli bomo začeli takoj po pridobitvi soglasja, predvidoma v začetku novembra.


Hvala za  razumevanje.

Jernej Tisel
višji svetovalec

Ali obstaja možnost, da bi se ogromna cvetlična korita, ki so se v zadnjih letih pojavila na ograjah mostov, obrnila z rožami na zunajno stran? Namreč že tako ozki pločniki se ponekod zožajo tako, da se dva pešca ne moreta srečati. Menim, da so bili pločniki narejeni ravno za pešce in ne za cvetlične razstave. Hvala za posredovanje v korist varnosti nas in predvsem naših otrok.
28.07.2014

Spoštovani,

cvetlična korita je Mestna skupnost Šentjur namestila v skrbi za čim lepše, prijetno in urejeno okolje za prebivalce ter obiskovalce središča mesta Šentjurja. Sporočamo vam, da bo vaš predlog upoštevan in bodo cvetlična korita na mostu premeščena tako, da se bo sprostil del tranzitne trase za pešce, ki ga prečkajo, oziroma so pristojni to na določenih mestih že izvedli.

 

Hvala za opozorilo.

Zelo pozdravljam smiselno in razumsko dopolnitev pri obnovi Doma kulture. Povdarjam Dom kulture, za kar se je zavzel na posvetu pri LUŠ dr. Viktor Majdič in bil z strani udeležencev podprt. Ipavčev center je rojstna hiša in je nesmiselno to podvajati. Dom kulture ima večji pomen in bo tudi promocija Ipavcev, ki imajo tu domicil v rojstnem kompleksu. Ker živimo v izrednem volilnem času pa moram izreči tudi kritično pripombo, da ta dosežek ne more biti županska volilna promocija. Obnova je dobrodošla, toda v tem času gospodarske krize negospodarna investicija. Ob propadu največjega gospodarskega subjekta in številni brezposelnosti bi bilo potrebno odpirati projekte, ki bi ustvarjali dodano vrednost in možnosti zaposlovanja. To je v ohranjanju in negovanju materialne kulturne dediščine, ki sedaj razpada in bi bila lepa možnost za razvoj turističnega gospodarstva. Dober gospodar mora znati videti prioritete pri investiranju v kriznem času. Tega žal pri sedanjem vodenju občine ni. Franc Zabukošek
25.07.2014

Spoštovani,

Občina Šentjur je k prenovi starega kulturnega doma oziroma projektu Rekonstrukcija in dozidava Ipavčevega kulturnega centra v Šentjurju pristopila z letošnjim letom in takoj za tem, ko je za to dobila odobrena sofinancerska sredstva in ne iz kakšnih drugih vzgibov. Brez teh sredstev tako velik projekt ne bi bil mogoč. Pogoj za izvedbo projekta so torej uspešno pridobljena razpisna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini več kot 1,9 milijona evrov. Razpis ministrstva za kulturo je bil objavljen v začetku avgusta 2013, zato je bilo treba v zelo kratkem času pripraviti načrte in projekt, s katerim je bila Občina Šentjur na razpisu uspešna in 24. decembra prejela tudi sklep ministrstva o pridobitvi sredstev, 31. decembra 2013 pa je bila podpisana tudi pogodba z na javnem razpisu izbranim izvajalcem del, podjetjem Remont d.d. iz Celja. Prenova zelo dotrajanega objekta, ki že dolgo več ni omogočala kakovostne izvedbe zelo raznolikih kulturnih in drugih prireditev, ter je bil celo že do neke mere nevaren za obiskovalce, se je pričela takoj zatem. V primeru, da omenjenega razpisa, kjer je bila Občina Šentjur med redkimi prejemnicami sredstev (med 58 prijavljenimi se iz naslova razpisa sofinancira le šest projektov) in se je uvrstila po točkovanju projektov zelo visoko, ne bi izkoristili, bi se obnova kulturnega doma zamaknila v nedefinirano prihodnost oziroma ne bi bila mogoča. Sedanja prenova je možna predvsem zaradi visokega odstotka sofinanciranja iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Pri tem je treba dodati še, da je Občina Šentjur v pogajanjih uspešno dosegla še dogovor za prenovo dela objekta v lasti ministrstva za pravosodje, ki ga bo financiralo samo ministrstvo. Vaše pomisleke o racionalnosti izvajanja projekta zato zavračamo kot neutemeljene. Ob rob vaši opombi o potrebah po investicijah z dodano vrednostjo in možnostjo zaposlovanja naj dodamo, da je v okviru projekta predvidenih šest novih zaposlitev. Dodana vrednost prenovljenega objekta bo poleg nespornega prispevka k urejenosti kraja, središča mesta ter možnosti izvajanja kulturnih dogodkov na najvišji kvalitativni ravni, gotovo tudi njegova multifunkcionalnost, saj bo z novimi prostorskim rešitvami omogočil izvajanje tudi številnih drugih dejavnosti in bo gotovo polno živel ob pestri dejavnosti domačih društev ter kulturnih ustvarjalcev vseh generacij.

 

Pripravila: Polonca Mastnak,

referent za stike z javnostm

Zakaj se že mesece ne počisti steklovino pri otoku za občino ter smetnjake ob poti za Pešnico pri blokih Na Lipici?
07.06.2014

Spoštovani,

v Občini Šentjur je več ekoloških otokov, ki so namenjeni občanom v določenih območjih oziroma v mestu lahko tudi stanovalcem večstanovanjskega objekta. Za red in čistočo so odgovorni uporabniki sami, v primeru, ko se zabojniki napolnijo predčasno oziroma med rednimi odvozi, je na voljo telefonska številka (navedena na zabojnikih) javne službe za odvoz in ravnanje z odpadki Simbio, na katero naj občani pokličejo za predčasni odvoz. Redno praznjenje se namreč na posameznih točkah vrši na podlagi izkušenj. Za čiščenje ter red in vzdrževanje so sicer zadolženi lastniki ekoloških otokov  - to so lastniki večstanovanjskih objektov in posamezne KS, občane pa se poziva k odgovornemu ravnanju, čiščenju za seboj ter posredovanju za predčasno praznjenje zabojnikov.

V konkretnem primeru, ki ga omenjate, gre za smetnjake, ki v lasti KS Šentjur mesto, prazni pa jih JKP Šentjur.

Po posredovanju so omenjeno območje že počistili.

Hvala za razumevanje in lep pozdrav.

Odgovor so pripravili v oddelkih za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja ter gospodarske dejavnosti pri Občini Šentjur

Pozdravljeni! V Loki, kjer cesta vodi do naše hiše je dolga 2 km, je v stanju kot da bi imeli tankovske vaje. Luknje v Sotelskem so ogromne, razmere so pozimi neznosne. A kdo ve če v kratkem nameravajo na tej cesti delati asfalt? Lep pozdrav, Simon Sinkovič
24.02.2014

Cesta, ki vodi do naslova Loka pri Žusmu 39, je kategorizirana kot javna pot JP 896710, odsek JP 896711 Loka–Zakušek in je v upravljanju Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu. Iz Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu so nam sporočili, da bodo opravljena najnujnejša vzdrževalna dela za zagotovitev normalne prevoznosti ceste, glede plana za asfaltiranje predmetne ceste, pa vam svetujemo, da se obrnete neposredno na Krajevno skupnost Loka pri Žusmu.

Zakaj lahko stranke nekaznovano parkirajo pred gostilnami (npr. Bar Palma v Hruševcu) in zasedejo celoten pločnik, tako da morajo/moramo tisti, ki gremo mimo peš skakati na cestišče, ker je pločnik popolnoma zaseden in tvegamo lastno varnost, pred mimo vozečimi avti. A se da kaj uradno ukreniti? Mimo hodi tudi dosti šolarjev/otrok.
21.01.2014

Spoštovani,

hvala za vaše opozorilo, ki smo ga posredovali pristojni službi Medobčinskega inšpektorata in redarstva, da preveri navedeno problematiko.


Lep dan!

Spoštovani,

v nadaljevanju vam posredujemo pojasnilo na vašo poizvedbo, ki smo ga prejeli, kot smo napovedali, od pristojnega Medobčinskega inšpektorata in redarstva. Iz odgovora so razvidni tudi ukrepi.

 

Redarji že sedaj opravljajo kontrolo parkiranja na lokaciji pri baru Palma v Hruševcu, še posebej v času prihoda in odhoda otrok v šolo, zato v jutranjih urah začno že ob 6 uri. Po začetku šolskega leta so pri nadzoru zaznali 4 kršitve. Redarji bodo namenili še dodatno pozornost  problematiki parkiranja na pločniku.

 

Božidar Rezar,

Medobčinski inšpektorat in redarstvo

Vsak praznik temelji na duhovnih vrednotah in obeležuje pomemben dogodek v življenju subjekta ali objekta ter neguje tudi neko kulturno dediščino. Dosedaj 20 let je bilo jasno kaj je občinski praznik, letos pa ni bilo nikjer zaslediti kaj naj občani in meščani praznujemo. Sploh ni več jasno kaj se v tej skupnosti praznuje. Praznovanje je tudi strošek in če ni vsebine in smisla je stran vržen denar brez pomena. Takšno sprenevedanje v Slomškovem letu je njega žalitev, kajti zapisal je:"Mož beseda več velja, kakor kup zlata. Drži, če roko podaš in sovraži laž". Torej kaj je sedaj praznik občinske in mestne skupnosti Šentjurja?
13.10.2013

Spoštovani,

Iz navedenega je težko razbrati ali gre z vaše strani za komentar ali pričakujete odgovor. Zato vam posredujem nekaj okvirnih pojasnil.

V prvem delu navedbe pravilno ugotavljate, da so prazniki simbolne obeležitve skupnosti, s katerimi se negujejo in utrjujejo vezi med ljudmi, ki živijo na nekem skupnem prostoru in v skupnosti živijo, delujejo ter tvorijo socialno mrežo povezav. Skupno bivanje na zaokroženi teritorialni enoti, v tem primeru v Občini Šentjur, ki na svojem območju opravlja zakonsko predpisane funkcije in izvaja naloge, ki jih narekuje sistem lokalne samouprave, združuje množico posameznikov v občane. Občina praviloma določi dan – občinski praznik, običajno na podlagi zgodovinskega dejstva, vezanega na njeno konkretno območje. Kot je navedeno v Statutu Občine Šentjur, je praznik občine 24. september in sicer gre za datum, ko je Šentjur leta 1539 dobil trške pravice. Na ta dan torej obeležujemo zametke nastajajoče skupnosti, današnje Občine Šentjur, hkrati pa obeležujemo združitev prebivalcev, živečih na danem območju, v neko obliko formalno priznane skupnosti, s čimer je njihova identiteta dobila novo dimenzijo.

Vsebina oziroma način, kako bo obeležila občinski praznik, je stvar vsake posamezne občine, praviloma pa praznik obeležujejo s svečano akademijo, slavnostno sejo občinskega sveta in podelitvijo občinskih priznanj. Tako že vrsto let praznujemo tudi v Občini Šentjur.

 

  1. Ob prazniku občine se želimo na simbolni ravni in s pozornostjo, torej podelitvijo priznanj, zahvaliti in pokloniti ljudem, ki vidno in tvorno sooblikujejo razvoj naše občine, s tem skrbijo tudi za njeno promocijo in izboljšujejo kvaliteto življenja v lokalni skupnosti. Tako smo v Občini Šentjur storili tudi letos. Praviloma pa za spodbudo pri nadaljnjem delovanju v upanju, da bodo nekoč s pridobljenim znanjem in veščinami delovali na območju domače Občine Šentjur, priznanja podelimo še osnovnošolcem (ter dijaku in učencu glasbene šole), ki so se posebej izkazali na področju formalnega izobraževanja ter interesnih dejavnosti. To dejanje podelitve priznanj ni v nobenem pogledu sporno ali dvoumno, zato ne razumem vaših očitkov o domnevnem pomanjkanju vsebine.

  2. Slovesnost ob občinskem prazniku Občine Šentjur je letos tradicionalno sestavljal govor župana mag. Marka Diacija, v katerem je opomnil na dosežke in pridobitve občine v minulem letu ter pozval k uspešnemu sodelovanju v prihodnosti. Tudi na tem mestu ne vidim težav s »pomanjkanjem vsebine«.

  3. Sestavni del  slovesnosti ob občinskem prazniku je bil tudi bogat kulturni program. Pa ne bogat v smislu razkošja oziroma domnevnega stroška, ki ga omenjate, saj nihče od nastopajočih za svoj nastop ni prejel honorarja. Bogat je bil kulturni program predvsem v vsebinskem smislu, saj so ga izvajali vrhunski mladi glasbeniki, plesalci in recitatorji. Vsi so občani Občine Šentjur, njihov talent in perspektiva pa sta prepoznana veliko širše, saj gre za mlade, ki so prejeli številne nagrade. Menim, da smo z vključitvijo njihovih nastopov v program svečane akademije ob občinskem prazniku ravno v smislu vsebine dosegli maksimalni učinek – pokazali smo, da v Občini Šentjur spodbujamo in cenimo ustvarjalnost ter se zavedamo potenciala generacij, ki prihajajo. Kot poznavalec A.M. Slomška pa tudi sami gotovo veste, da je bil velik del njegovih prizadevanj usmerjen ravno v izobraževanje in dobrobit mladih.

 

Iz zapisanega sklepam, da ne obstaja razlog za nerazumevanje razloga praznovanja občinskega praznika, ki ga, kot pravite, letos prvič niste zaznali. Menim, da gre za vašo subjektivno oceno, hkrati pa odločno zavračam navedbe o žalitvi A.M. Slomška, za katere ni nobene osnove. Ko pa že omenjamo A.M. Slomška; njegova misel je tudi: »Beseda je obraz naših misli. Kdor zmešano misli, tudi zmedeno govori. Poprej modro premisli, preden spregovoriš!«

 

Z odličnim spoštovanjem,

Polonca Mastnak

kabinet župana

refent za stike z javnostmi

Zanima me ali je možna postavitev kakšnih ovir za voznike motorjev, ki stalno divjajo po pešpoti? Ta pešpot je bila zgrajena za šolarje OŠ Hruševec Šentjur na parcelni številki 1289/4 in omogoča prehod iz Gajstove poti do Jerinove ulice. Sedaj to pot v veliki meri izkoriščajo lastniki motorjev, kar predstavlja nevarnost za prebivalce ulice, predvsem majhne otroke, ki jih je precej.
09.09.2013

Spoštovani,

opravili smo terenski ogled situacije pešpoti med ulicama Gajstova pot in Jerinova ulica. Žal širina same pešpoti ne omogoča namestitev fizičnih ovir, ki bi preprečevale vožnjo enoslednim vozilom, saj bi s tem otežili prehod tudi pešcem. Bomo pa pešpot opremili z ustrezno prometno signalizacijo, ki bo prepovedovala vožnjo enoslednim vozilom.

Jernej Tisel
višji svetovalec

Pozdravljeni! Krajani Tratne pri Grobelnem se že nekaj časa sprašujemo, kdaj bomo prišli na vrsto za obnovo ceste iz Grobelnega proti vrhu Tratne? Doslej smo zasledili samo govorice in nekaj ogledov uradnih oseb, še vedno pa čakamo na dejansko popravilo ceste. Ta je predvsem na prvem delu poti že močno dotrajana. Vožnja in srečevanje z drugimi vozili sta včasih že precej nevarni, bojimo pa se tudi zime, ker je posledično čiščenje zaradi uničenosti ceste zelo slabo. Za odgovor se že vnaprej zahvaljujem!
06.08.2013

Spoštovani,

cesta, ki jo navajate, je kategorizirana kot javna pot JP 897510, odsek JP 897511 Grobelno-Tratna in je v upravljanju Krajevne skupnosti Grobelno, torej je sanacija ceste v njihovi domeni.

Imamo pa razveseljivo novico, da je predmetno cesto oz. najslabši del te ceste v dolžini 480 metrov Krajevna skupnost Grobelno prijavila na poziv Občine Šentjur za sofinanciranje asfaltne prevleke. Trenutno poteka razpis za izbiro izvajalca za asfalt. Po zaključku tega razpisa bo Občina Izdala sklepe o financiranju asfalta. Predmetna cesta je predvidena za asfaltiranje v letošnjem letu, vendar je vse odvisno od krajevne skupnosti in tam živečih krajanov, ki morajo pripraviti ustrezno podlago za asfalt. Več informacij o tem projektu lahko dobite na Krajevni skupnosti Grobelno.

Lep pozdrav,

 

Jernej Tisel
višji svetovalec

V dopisu iz let 2011 je župan pisno z dopisom obljubil da se bo izvajalo čiščenje oziroma košnja brežine struge potoka Pešnica na brežini naselja Pešnica v območju krožne ulice. Omenjeno čiščenje se je izvedlo le enkrat v letu 2011 in še to samo delno. Enkrat leta 2012 pa se je izvedla košnja dela trase. Prosim, za pojasnilo kako je z omenjenim čiščenjem in košnjo? V naselju imamo velike probleme z oranžnim polžom, ki uničuje vrtove in ima v obstoječem poraščenem terenu idelane pogoje za razvoj in razmnoževanje. Prav tako neurejena brežina kazi videz okolice ob vstopu v Šentjur! Za več informacij sem Vam na voljo po elektronski pošti: peter.gorinsek@gmail.com.
18.06.2013

Spoštovani,

kot je bilo v preteklosti že pojasnjeno stanovalcem na območju Pešnice, gre v tem primeru za zemljišče ob vodi, ki spada v upravljanje Agencije RS za okolje. Agencija mora za ta zemljišča skrbeti v skladu s standardi, ki jih narekuje država. Občina Šentjur pristojnosti za čiščenje oziroma košnjo na tem območju pravzaprav nima in zemljišče vzdržuje na lastno pobudo in stroške. Košnja tega območja ob Pešnici je predvidena in bi bila že izvedena, vendar so nastopile manjše tehnične težave (okvara kosilnice). Košnja zemljišča ob Pešnici bo izvedena do konca tega meseca.

Hvala za razumevanje.

Konrad Pušnik,

vodja Službe za gospodarjenje s premoženjem

Prosim, če lahko kdo urgira, da se očisti kolesarska steza v Hruševec, na kateri je na prvem delu do mostu na več koncih zdrobljeno steklo. Pravzaprav so ostanki razbite novoletne steklovine še na več koncih, na tej pa je največ. V upanju, da se še komu ne predre guma na kolesu.
07.01.2013

Spoštovani, 

vaš dopis smo nemudoma posredovali pristojni službi, ki je opravila ustrezno čiščenje oziroma odstranjevanje zdrobljenega stekla na omenjenem odseku.

 

Hvala za opozorilo.

Kaj hočete s tem povedati občanom? Kaj se ni zgodil leta 1990/91 smiselni prelom z oblastno strukturo? Svobodno državljansko zavest gradimo od leta 1991 in na to smo lahko ponosni ! Mislim, da je ta galerija negiranje državljanskega ponosa in žalitev za osamosvojitelje! Vse portretirance sem osebno poznal in jih človeško spoštujem. Kot funkcionarji so služili različnima sistemoma, ki nista enakovredna in sosledna. Njih zasluge so stvar posamezne zgodovinske obravnave in ne sodijo v galerijo občine, ki je sad demokratične samostojne Slovenije. S spoštovanjem ponosen in zaveden državljan in občan.
30.06.2012

Spoštovani,

24. junija 2012, na predvečer praznika, je bilo na občini srečanje predsednikov skupščin, izvršnih svetov in županov Občine Šentjur. Pobudo za srečanje vseh funkcionarjev Občine Šentjur je lani na srečanju župana ter nekdanjih županov občine, ki so skupaj tudi simbolno zasadili lipo, je podal g. Franc Kovač. Pobudo smo sprejeli, pripravili srečanje nekdanjih funkcionarjev, ki so vodilna mesta v občini oziroma takratnih občinskih strukturah zasedali od leta 1955. Nekateri od teh so žal že pokojni, zato so se srečanja udeležili njihovi svojci. Ob tej priložnosti pa je bila odprta tudi Galerija fotografij Občine Šentjur od leta 1955 dalje. Gre za zbirko portretnih fotografij nekdanjih predsednikov skupščin, izvršnih svetov in županov.

Zasnova galerije kot mejnik upošteva leto 1955 oziroma takratno obdobje, ko so občine dobile večje pristojnosti in samostojnost v delovanju in ko je bila kot upravno-teritorialna enota v približno današnjih mejah občine zasnovana tudi Občina Šentjur . Galerija je v prvi vrsti namenjena ohranjanju spomina na zgodovino, pomembne mejnike v njenem razvoju. Kot takšna ima močno zgodovinsko in simbolno vrednost, ki so jo s svojo pripravljenostjo na sodelovanje ter navzočnostjo izrazili tudi vsi cenjeni portretiranci in njihovi svojci.  Umestitev galerije v prostore občinske uprave se nam zato ne zdi sporna. Galerija pa vsekakor ni namenjena selektivnim ideološkim interpretacijam in primerjalnim analizam političnih sistemov. Sicer pa lahko obeležitve, podobne omenjeni galeriji, najdete tudi v drugih občinah po Sloveniji.

Lep pozdrav,

Polonca Mastnak
referent za stike z javnostmi

Zanima me, če ima v občini prednost obnova vaškega jedra, ali izgradnja vrtca v krajih, kjer ga praktično za nekatere otroke ni...
23.05.2012

Spoštovani,

občine imajo zelo veliko nalog na različnih področjih. Področje predšolske vzgoje ni možno povezovati z urejanjem vaških jeder. Za urejanje vaških jeder je na voljo poseben sklad EU, iz katerega lahko črpajo nepovratna sredstva občine za svoje projekte iz razpisa ministrstva za kmetijstvo. Občina Šentjur na področju predšolske vzgoje vlaga velike napore za zagotavljanje kapacitet v vrtcu. Zaradi spremembe zakonodaje v letu 2008 se je interes za vpis v vrtce zelo povečal in temu je občina razmeroma dobro sledila, saj so v dobrih treh letih zagotovili za več kot 40% več vpisnih mest. V šolskem letu 2007/2008 je bilo vpisanih 497 otrok v 27 oddelkih, v tekočem šolskem pa 702 otroka v 39 oddelkih. V zaključni fazi je dograditev enota vrtca v Hruševcu, kjer bo v naslednjem šolskem letu prostora za dodatnih 80 otrok. Glede na trenutni vpis bo to zadostovalo vsem potrebam. Seveda pa bo še vedno možno, da bo na posamezni enoti vrtca zmanjkalo kakšno vpisno mesto. Občina brez sofinanciranja s sredstvi državnega proračuna ne bo mogla realizirati vseh investicij, ki bi zagotavljale vpis vseh otrok v domači enoti vrtca. 

Jože Palčnik
direktor občinske uprave

Zanima me, če se ve že tri leta in več, da niso vsi otroci sprejeti v drameljski vrtec zaradi prostorske stiske, kako to, da se v kraju ne zagotovijo dodatni prostori in dodatni kader, da bi lahko bili vsi otroci sprejeti v Varstvo, vzgojo in izobraževanje v domačem kraju? npr. danes je maj in, če bi bile odločitve sprejete in seveda kakšen projekt pripravljen, bi se lahko izognili bodočim nevšečnostim?!
08.05.2012 Oddal/a: ¸NULL

Spoštovani,

od leta 2008 je Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08,  98/09 – ZIUZGK in 36/10) uvedel dodatno subvencijo plačila staršev, t. j. brezplačni vrtcev za drugega in naslednje otroke, ki hkrati obiskujejo vrtec.  Ker se je s spremembami zakonodaje spodbujala čim večja vključenost predšolskih otrok v organizirane oblike varstva otrok, je povpraševanje staršev po varstvu od leta 2008 v naši občini močno naraslo. V Občini Šentjur smo se vseskozi trudili, da omogočamo varstvo čim več otrokom. Tako je število otrok v Vrtcu Šentjur od leta 2007 do danes zelo naraslo – v šolskem letu 2007/08 je bilo vpisanih 497 otrok v 27 oddelkih, v šolskem letu 2011/12 pa je vpisanih že 702 otrok v 39 oddelkih. To pomeni, da smo v dobrih treh letih zagotovili prostor v vrtcu za več kot 40 % več otrok. Prav tako občina doplačuje varstvo za 91 otrok, ki obiskujejo vrtce izven naše občine. Vrtec Šentjur, kot edini naš zavod na področju predšolske vzgoje deluje v 11 dislociranih enotah na 13 lokacijah, in sodi med največje vrtce v regiji. Kljub vsem prizadevanjem občine po zagotavljanju zadostnih prostorskih kapacitet, imamo še vedno čakalne vrste za otroke, ki želijo vključitev v vrtec med letom. Občina pravkar izvaja eno večjih investicij v občini, t.j. dograditev enote vrtca v Hruševcu, kjer bo z novim šolskim letom prostor še za dodatne štiri nove oddelke, t.j. okrog 80 otrok. Prav tako je v izdelavi projektna dokumentacija za izgradnjo prizidka pri enoti vrtca v Dramljah. Seveda pa je sama izgradnja dodatnih kapacitet pogojena tudi s pridobitvijo sredstev na ustreznih razpisih pristojnega ministrstva, saj občinska proračunska sredstva ne zadoščajo za realizacijo tako velike investicije. 

Judita Methans Šarlah, univ. dipl. ekon.
Vodja Oddelka za družbene dejavnosti

Pozdravljeni, zanima me, kdaj boste požagali drevje in visoko travo ob občinskih cestah, ker je vidljivost kritična, poleg tega na nekaterih območjih veje sežejo predaleč.
03.05.2012

Spoštovani, 

košnja trave ob lokalnih cestah bo kot običajno izvedena v drugi polovici maja in v juniju, nato še sledi rezanje vej, kjer je to potrebno.

Jernej Tisel,
višji svetovalec

A je kaj denarja za protihrupno ograjo ob avtocesti v Dramljah? Pa še za kolesarsko stezo po celi občini?
05.03.2012

Spoštovani, 

protihrupne ograje na avtocestah postavlja DARS na podlagi predhodno izvedenih meritev hrupa, zato predlagamo, da se z vašo težavo obrnete neposredno na njih.

V Občini Šentjur se zavedamo, da bo potrebno v prihodnje več pozornosti in finančnih sredstev nameniti gradnji kolesarskih poti, vendar glede na trenutne finančne razmere v občini in državi, to ne bo mogoče izvesti kratkoročno.

 

Jernej Tisel,
višji svetovalec

Kakšen je smisel in namen tega srečanja za današnji čas? Tradicionalni pove, da je to ostalina socialističnega časa in namen je bil preverjati lojalnost in dobivati legitimnost oblastnikov! Danes bi bilo bolj smiselno izreči voščilo ob novem letu vsem vernim v cerkvi, sprejem za družbene delavce pa narediti kot za gospodarstvenike, skupaj duhovniki z ravnatelji šol in kulturnih institucij ter predsedniki društvenih organizacij! Prosim za odgovor na vprašanje in pobudo ločeno! Hvala!
02.03.2012

Spoštovani!

Zaradi več pomislekov, ki ste jih izrazili glede te občutljive tematike primernosti načina prepletanja sfere političnega in verskega, vam podajamo nekoliko bolj obširen odgovor.

  1. Srečanje županov s predstavniki uradni registriranih verskih skupnosti je precej pogosta navada, ki jo prakticirajo župani številnih občin. Namen in smisel tega srečanja je tudi v današnjem času, tako kot je bil že tudi v preteklosti, spoštljiva gesta in priložnost za izmenjavo pogledov, mnenj in stališč o aktualnem dogajanju v lokalni skupnosti, saj se ob tem priložnosti srečajo ljudje, katerih osnovno poslanstvo je, da, vsak na svoj način sicer, delujejo v dobro in za blaginjo ljudi. Ob konkretni priložnosti letošnjega ponovoletnega srečanja pa je beseda tekla tudi o pripravah in sodelovanju pri pripravljanju prireditev in obeležitvi Slomškovega leta v občini Šentjur.

  2. Zaradi zgoraj omenjenih razlogov in namena se nam zdi izvedeno srečanje primerna oblika, prav tako ne nam v tej tradiciji ne zdi nič spornega.

  3. Z vašo trditvijo da bi bilo smiselno izreči voščilo ob novem letu vsem vernim v cerkvi, se ne moremo strinjati povsem. Naj spomnimo na dejstvo, da sta v Republiki Sloveniji instituciji države in cerkve ločeni. V tem pogledu in kontekstu bi bilo torej nekoliko neprimerno, da bi voljeni predstavnik lokalne oblasti – civilne sfere, torej župan Občine Šentjur, naslavljal vernike v verskem objektu v smislu formalnega voščila. Sicer pa naj dodamo, da je župan svoje voščilo ob božičnih in novoletnih praznikih naslovil v vsa gospodinjstva v Občini Šentjur.

  4. Hvaležni smo vam za vašo pobudo, da predstavnike uradno registriranih verskih skupnosti v Občini Šentjur obravnavamo kot predstavnike ostalih profesionalnih oziroma interesnih združenj in bomo vsekakor proučili kvalitativnih in simbolnih razlik med dosedanjo prakso srečanja predstavnikov verskih skupnosti in župana na tradicionalnem sprejemu ter vašim predlogom.

Lep pozdrav,

 

Polonca Mastnak
referent za stike z javnostmi

Pozdravljeni, zanima me, kdaj bo javna razgrnitev Občinskega prostorskega načrta.
29.02.2012

Spoštovani,

javno razgrnitev Občinskega prostorskega načrta pričakujemo po izdelavi okoljskega poročila. Predvideva se, da bi naj bila javna razgrnitev OPN v mesecu maju letošnjega leta.

 

Marko Goričan, univ. dipl. inž. arh.
višji svetovalec za prostorsko načrtovanje

Pozdravljeni! Zanima me kako bo, če bo, Občina pristopila k letošnji akciji Očistimo Slovenijo. Organizator je v jesenskem času dvakrat poslal obvestila po vseh občinah in komunalnih podjetjih. Sicer nas je nekaj prostovoljcev pripravljenih sodelovati, vendar samo kot kakšni koordinatorji, pomoč pri izvajanju, nabava vrečk, rokavic in seveda uporaba svojih telefonski računov... Lep dan in hvala za odgovor! Tanja Gobec
31.01.2012

Spoštovani,

tudi mi smo preko sredstev javnega obveščanja okvirno obveščeni o akciji »Očistimo Slovenijo«, podrobnejših podatkov o podpori Društva ekologov brez meja pa nismo dobili.

Ker pa menimo, da je akcija smiselna, bomo pri njej kot vsako leto tudi sodelovali. V ta namen smo na komunalno podjetje  Simbio, d.o.o. Celje že poslali vprašanje, kako poteka organizacija in usklajevanje akcije in na kakšno pomoč lahko računamo pri njih. Zelo pomembna pri akciji je namreč tudi organizacija in logistika pri odvozu odpadkov. Odgovora Simbia še nismo prejeli.

Bomo pa krajevnim skupnostim v Občini Šentjur priporočili, da v akciji tudi letos sodelujejo in vanjo vključijo društva. V tem trenutku z več podatki ne razpolagamo.

 

Lep pozdrav,

 

Anica Jazbinšek,
višji referent za prostorsko načrtovanje

S to zadevo sem bil seznanjen na zahrbten in nelegitimen način s plačilnim nalogom v imenu zakona o varnosti na cesti. Bil sem fotografiran v nestrnjenem naselju, ker sem prekoračil zakonsko hitrost za 11 km/h in pri tem nikogar ogrožal. Človek, ki dobi uši, jih je dolžan odstraniti, državljan, ki ugotovi, da je na delu zajedalska organizacija, je prav da sproži postopek za osmišljanje take dejavnosti v dobro državljanov po principih demokracije. Hvala za odgovor!
15.12.2011

Spoštovani,

meritve hitrosti vozil izvaja medobčinski inšpektorat in redarstvo v skladu s pooblastili, ki jim jih daje prometna zakonodaja in v skladu z letnim planom dela. Meritve se izvajajo v bližini šol, na mestih, kjer poteka šolska pot ter na nevarnih odsekih in mestih, ki jih predlagajo občani sami. Meritve se prvenstveno izvajajo v preventivne namene, saj se preverja hitrostih predvsem na mestih, kjer se zadržujejo najranljivejši udeleženci v prometu, to so naši otroci. Kljub vaši presoji, da ste bili izmerjeni na nenaseljenem delu, smo se vozniki dolžni držati predpisov, lahko pa predlagate spremembo omejitve hitrosti. Glede na izrečeno globo imate prav tako pravico podati utemeljeno pritožbo na pristojni organ.

Lep pozdrav,

Jernej Tisel

Omenjena slika je bila v večnamenskem prostoru Ljudske univerze Šentjur. Morala bi biti v takem prostoru, da bi apelirala na pomen Ipavčevih dni, ki so sedaj razmetani v jesenskem času, čeprav so Ipavčevi dnevi (rojstni in smrtni ) v treh mesecih v letu in to bi naj bil pravi čas za negovanje tozadevne kulturne dediščine.
23.11.2011

Na Ljudski univerzi smo se pozanimali o sliki Marjana Vrečka in dobili pojasnilo, da je slika oz. listina nekoč res bila v njihovi sejni sobi, vendar pa se je ob adaptaciji prostora v računalniško učilnico ta izgubila oz. ne vedo, kje se sedaj nahaja.

Lep pozdrav,

Martina Ljubej
višja svetovalka za splošne zadeve

Ali je možno, da bi v Šentjurju imeli dežurno lekarno, ki bi bila odprta 24 ur? Prav tako bi potrebovali urgentno reševalnolno vozilo.
26.10.2011

Dežurno lekarništvo je opredeljeno in urejeno v okviru zdravstvene mreže, ki spada pod okrilje Zavoda za zdravstveno zavarovanje, od koder se tudi plačuje. Za nujne primere v času, ko lekarne v Šentjurju ne obratujejo več, imajo zdravniki v Zdravstvenem domu Šentjur najpotrebnejša zdravila v svoji priročni lekarni, za vse ostale primere pa so na voljo dežurne lekarne v naši neposredni bližini, to je v Celju.


Javno službo reševalnih prevozov na našem območju izvaja Zdravstveni dom Celje z reševalno postajo Celje, ki je skupna postaja za več občin, saj se reševalne postaje formirajo za večja območja. V praksi nismo zasledili organizacijskih ali strokovnih težav, zato smatramo, da služba dobro deluje. 

V upanju, da so vaše zdravstvene težave že rešene, vas lepo pozdravljamo.

Lep pozdrav,

 

Smilja Vončina,
višja svetovalka za področje družbenih dejavnosti

Zanima me, kdaj smo bili prebivalci dela naselja Podgrad obveščeni, da se je del naselja preimenoval v Cesto Valentina Orožna (recimo telefonski imenik na internetu že ima nove naslove)? Kdo bo nosil stroške novih osebnih dokumentov? Naj dodam, da sem za zbiranje podpisov za to spremembo s strani Cveta Erjavca izvedel šele sedaj. S to spremebo se ne strinjam in bi želel izvedeti, zakaj nismo bili obvečeni vsi, ki smo prijavljeni na naslovih, ki so se spremenili?
11.10.2011

Spoštovani, 

v osnovi je pobuda za preoblikovanje tega dela naselja pograd stara že več kot 4 leta. Ponovno je bila posredovana s strani svetnika Florjana Cveta Erjavca 10. 6. 2011.  Podprta je bila s podpisi 26 občanov, kar je bilo razvidno v gradivu za Občinski svet. Krajevna skupnost Vrbno - Podgrad je 18. 2. 2008 sprejela sklep o soglasju za uvedbo postopka v tem delu naselja Podgrad (Podgrad h. št. 17, 18, 18 a, 18 b, 18 c, 19 in novogradnje). Gradivo je bilo javno dostopno in javno obravnavano. Na OS je bilo posredovano za 8. sejo dne 14. julija in na njej sta bila sprejeta dva odloka, in sicer o preoblikovanju naselij in o podaljšanju obstoječe ulice. 

Sklep je bil objavljen v uradnem listu RS št. 62 dne 5. 8. 2011. Stroški izdelave osebnih dokumentov bremenijo osebe, ki imajo prijavljeno stalno bivališče na teh naslovih. Zaradi zamenjave dokumentov so občani upravičeni do oprostitve plačila upravnih taks, torej plačajo le strošek izdelave dokumenta. Vse ostale aktivnosti v zvezi s oštevilčenjem objektov in drugih prostorskih evidenc vodi geodetska služba,  na podlagi teh podatkov pa nadaljujejo organi za notranje zadeve. Obe službi to izvajata po državnih predpisih.

Oddelek za prostorsko načrtovnje in varstvo okolja

Edi Peperko, vodja

Zanima me, zakaj se v šentjurski občini oziroma šentjurski župan nekako izogiba ali pa sramuje letošnjih zlatih maturantov, ki so, po mojem mnenju, verjetno kar svetla prihodnost morda tudi Šentjurja. V vseh ostalih občinah so svojim zlatim maturantom pokazali kanček pozornosti, le v Šentjurju tega ni. Morda pa zato, ker to dekle in trije fantje prihajajo iz podeželja in niso otroci šentjurske smetane. Prosim gospoda župana za odgovor.
04.10.2011

Spoštovani,

doslej na Občini Šentjur še nikoli ni bilo sprejema ali druge pozornosti za zlate maturante. Pred leti smo že razmišljali, da bi zanje priredili sprejem pri županu. Vendar pa smo pri tem naleteli na ovire pri pridobivanju popolnih podatkov – seznamu vseh najuspešnejših dijakov občanov Občine Šentjur, ki maturirajo na katerikoli srednji šoli v državi. Naši učenci se namreč vpisujejo na srednje šole po vsej Sloveniji in ne le v Šentjur in Celje. Ko smo za podatek o zlatih maturantih – občanih Občine Šentjur zaprosili Ministrstvo za šolstvo, smo dobili odgovor, da ne razpolagajo s podatki o stalnem bivališču maturantov. Osnovne šole zaradi varovanja osebnih podatkov tudi ne dobivajo več informacij o uspehih svojih nekdanjih učencev.  Da pa bi zbrali podatke o uspehih maturantov na vseh slovenskih srednjih šolah, je praktično neizvedljivo. Že ko smo za ta podatek zaprosili celjske srednje šole, odgovora nismo dobili od vseh.

Za primerjavo naj navedemo, da Mestna občina Celje sicer prireja sprejem za zlate maturante, vendar le za maturante celjskih srednjih šol – se pravi tudi za dijake iz občine Šentjur, nimajo pa sprejema za vse njihove občane zlate maturante.

Tudi župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci bi zelo rad priredil sprejem za najuspešnejše dijake, vendar za vse, ki so občani Občine Šentjur, ne da bi pri tem zaradi pomanjkanja podatkov koga izpustil in s tem prizadel. Zato si bomo še naprej prizadevali, da bi našli ustrezno rešitev.

Martina Ljubej,

višja svetovalka za splošne zadeve

Kdo ve, zakaj postane športno igrišče parkirni prostor?
08.09.2011

Spoštovani,

žal iz postavljenega vprašanja ni razvidno, za katero igrišče gre. Ne poznamo primera v občini, da bi se katero izmed uradnih igrišč stalno uporabljajo kot parkirišče, brez da bi zgradili prej nadomestno igrišče. Seveda se v primeru raznih prireditev dogovorno uporabljajo igrišča tudi kot parkirišče.

Jernej Tisel

Vaščani Bobovega se že več let zavzemamo za izgradnjo oziroma priključitev na javni vodovod, vendar do zdaj neuspešno. Trenutno smo zopet v situaciji, ko smo že mesec dni brez vode in da si jo zagotovimo, se moramo znajti vsak po svoje, s tem pa si tudi podražimo osnovne življenske stroške. Občina in JKP se na nas spomnita le takrat, ko je treba plačati kakšno položnico. Zato me zanima, kdaj se bo kaj spremenilo v tej smeri, kdaj bodo živali imele dovolj pitne vode, mi vaščani pa bomo imeli vodo za gospodinjstvo in nenazadnje, da se bomo lahko po delovnem dnevu vsaj dostojno umili?
22.07.2011

Spoštovani, 

zavedamo se problematike oskrbe s pitno vodo na tem območju. Javno komunalno podjetje Šentjur, d.o.o., je že izdelalo tehnično rešitev, imamo tudi seznam interesentov za vodovodne priključke. Poudariti pa je potrebno, da gre za zelo zahtevno tehnično rešitev, tako iz vidika dolžine cevovoda in izgradnje novih objektov, kot posledično tudi iz finančnega vidika. Zato je bil projekt uvrščen v Načrt razvojnih programov Občine Šentjur za obdobje 2011-2014, ki je bil sprejet na občinskem svetu skupaj s proračunoma za leti 2011 in 2012 v drugi polovici meseca maja 2011.

 

Jernej Tisel,
višji svetovalec za gospodarske zadeve

Kdaj se bodo zamenjale žarnice javne razsvetlave na Pešnici z varčnimi žarnicami? Po mojem mišljenju mislim, da bi privarčevali pri elektriki. Želim vam lep dan in nasvidenje.
14.07.2011

Občina Šentjur je v lanskem letu že zamenjala cca. 100 obstoječih svetilk z LED svetilkami. Pri novogradnjah javne razsvetljave vgrajujemo izključno LED svetilke, ki porabijo najmanj el. energije. V skladu s področno zakonodajo imamo izdelan Načrt javne razsvetljave, ki med drugim opredeljuje tudi št. vseh svetilk, ki jih je potrebno zamenjati.

Na zadnji seji Občinskega sveta je bil sprejet tudi Odlok o podelitvi koncesije za urejanje javne razsvetljave, ki je podlaga za izvedbo razpisa za izbor koncesionarja, ki bo v sklopu vzdrževanja postopoma zamenjal vse svetilke. Prve večje zamenjave svetilk z varčnimi predvidevamo v letu 2012.

 

Jernej Tisel

Mene zanima, kdaj se bo začela gradnja mostu na Pešnici pri stadionu, ker mislim, da ogroža varnost ljudi. Lep pozdrav Boštjan
07.07.2011

Obnova mostu je bila predvidena že lansko leto, a se ni pričela, ker nismo dobili soglasje Agencije RS za okolje k projektu, saj bi po izračunih poplavne ogroženosti morali obstoječi most porušiti in ga za cca. 1 meter dvigniti.

Trenutno je v izdelavi Študija protipoplavnih ukrepov na vodotoku Pešnica, ki bo podlaga za izdajo soglasja Agencije RS za okolje k projektu obnove mostu. Takoj po pridobitvi soglasja bomo začeli z deli, računamo da še letos.

Kot smo že navedli, je pogodba z izvajalcem del že sklenjena.

 

Tjaša Vengušt

Na cesti Planina pri Sevnici-Šentjur na križišču za Lesično, kjer je postajališče Gračnica, ni omejitve hitrosti. Menim, da so otroci v veliki nevarnosti. Kdo postavlja prometne znake glede omejitve hitrosti?
30.05.2011

Spoštovani,

cesta, ki jo omenjate je regionalna cesta RC II. 424 v upravljanju Direkcije RS za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana, ki je tudi pristojna za urejanje prometne signalizacije. Pristojne na Direkciji bomo seznanili z zadevo.

Jernej Tisel,
Višji svetovalec za gospodarske zadeve

Prosim, če lahko ponovno odgovorite, kdaj bo obnova mostu čez Pešnico. Zadnji odgovor je bil, da v jeseni 2010. Kako je s tem?
23.05.2011

Spoštovani,

obnova mostu se lansko leto ni začela, ker nismo dobili soglasje Agencije RS za okolje k projektu, saj bi po izračunih poplavne ogroženosti morali obstoječi most porušiti in ga za cca. 1 meter dvigniti. Trenutno je v izdelavi Študija protipoplavnih ukrepov na vodotoku Pešnica, ki bo podlaga za izdajo soglasja Agencije RS za okolje k projektu obnove mostu. Takoj po pridobitvi soglasja bomo začeli z deli, predvidoma v poletnih mesecih. Kot smo že navedli, pa je pogodba z izvajalcem del že podpisana.

Jernej Tisel
Višji svetovalec za gospodarske zadeve

Zanima me, ali je že znano, kdaj bo javna razgrnitev OPN?
11.05.2011

Pozdravljeni,

točnega datuma še ne vemo.

Ta trenutek usklajujemo izredne posege z MKGP, naslednja faza pa je priprava gradiva za javno razgrnitev.  Upamo da se celotna zgodba konča še v letošnjem letu.

 

Marko Goričan, univ. dipl. inž. arh.
Višji svetovalec za prostorsko načrtovanje

Zanima me, kdaj bo letos zbiranje kosovnih odpadkov in ali se bo pometal zimski pesek (Hruševec, Črnolica)?
07.04.2011

Spoštovani,

v letošnjem letu ne bo običajnega zbiranja kosovnih odpadkov po krajevni skupnostih. Vsa gospodinjstva, ki so vključena v organiziran odvoz odpadkov, so dobila ob izdaji mesečnega računa tudi navodila o izbiranju in odvozu kosovnih odpadkov.

 

Tadeja Zorič, inž. grad.
Višji referent za prostorsko načrtovanje

 

Pometanje cest po zimski službi se že izvaja. Večji del je že pometen. Kjer še ni, bo to v prihodnjih dneh. Pometli bomo lokalne ceste in javne poti. Nekategorizirane ceste in pločniki so v domeni krajevnih skupnosti.

Jernej Tisel
Višji svetovalec za gospodarske zadeve

Kdaj lahko pričakujemo razpis za sofinanciranje dela športnih društev s sedežem v Občini Šentjur za leto 2011?
10.03.2011

Spoštovani,

javni razpis za sofinanciranje športnih programov za leto 2011 bo objavljen po sprejetju občinskega proračuna, predvidoma v mesecu maju 2011.

 

Alenka Stojan
Svetovalka za družbene dejavnosti

Pozdravljeni, že šesti mesec se nahajam v tujini, vendar hkrati redno spremljam dogajanja v Sloveniji ter pogovore o kmetijskih zemljiščih in o njihovi zaščiti proti pozidavi. Eno izmed teh debat ravnokar spremljam preko interneta, in sicer so to odmevi na TV SLO1. Ker na spremembo OPN čakam tudi sam že precej let, sem zdaj v globoki dilemi, ali se odgovorni sploh zavedate/jo, kaj poskušate doseči? Popolnoma s strinjam, da je treba ohranit zdrav način pridelovanja hrane in s tem ohraniti kmetijske površine, toda še pred tem bi bilo potrebno kaj postoriti tudi kje drugje, npr. v sami živilski industri, ki proizvaja hrano celo iz nafte (margarina). Zakaj hočemo kar naenkrat spet v prvo vrsto postavljat živinorejo in ostale panoge, če pa se hkrati pojavlja problem, da govedo proizvede preveč CO2 in da je za naše ozračje to zelo nevarno? Ko se je v urbanih okoljih s pomočjo korupcije že pozidalo skoraj vse, kar se je pozidati dalo - tudi na poplavnih, plazovitih in drugih za gradnjo totalno neprimernih območjih, katerih posledice nosimo vsi državljani, tudi odmaknjenih predelov, ki bi želeli graditi na revnih in civilizaciji odmaknjenih predelih Slovenije, pa nam to ni omogočeno, kljub temu, da so naše gradnje cenovno še dražje, kot nepremičnine pa ne dosežejo niti 30 % cen nepremičnin v primerjavi s tistimi v urbanih okoljih. Na drugi strani pa so naša kmetijska zemljišča zelo nekvalitetna v primerjavi z nižinskimi - primestnimi deli. Poslušam komentar nekega sekretarja, da se vse vrti le okoli denarja in da na račun prekategorizacije nekateri vidijo samo dobiček, saj iz 5 € naredijo 200 € ali več na kvadratni meter površine. Tu se s tem gospodom popolnoma strinjam, le da je pozabil omeniti, da so ti ljudje ožji sorodniki raznih županov, ministrov ali drugih vodilnih v naši državi ali drugih v državnih skupnostih. Tistim, ki pa bi na deželi želeli pošteno ustvariti le topel domek in nadaljevali tradicijo kmetovanja in ohranjanja kmečkih običajev ter v tem prepričanju tudi vzgajati naše otroke, pa nam tega ni dovoljeno. Ali želite tudi na ta področja pripeljati industrijo in tako s smogom in raznimi strupi zadušiti še ta mali košček neokrnjene narave? Najbrž res, saj ste ravno na najlepšem kmetijskem delu kraja Planine pri Sevnici dovolili zgraditi sončno elektrarno, ki je zaradi službene odsotnosti (da za mojo družino zaslužim prepotreben evro za začetek gradnje hiške) še nisem videl, se jo pa vidi iz satelita, pod katero pa bo raslo le trnje in grmovje, če jih ne boste s strupi nekajkrat letno umetno uničevali in s tem povrhu zastrupili še izvire pitne vode na tem področju, ter obenem uničili še vso mikrofavno. Je kdo razmišljal, da bi bilo smotrneje sončne celice postavili na kakšen objekt brez bistvenega poseganja v naravo? Kje so bili tu predstavniki kmetijstva, zelenih površin in urbanistični delavci? Nisem eden tistih, ki bi preprečeval napredek v kraju, bil komu nevoščljiv za odlično poslovno idejo, oz. je kdo izkoristil zakonske luknje, vendar bi rad samo pravično in trezno obravnavanje vsakega krajana, občana in državljana RS ter v sožitju z naravo reševati okoljsko urbanistično problematiko. Nedolgo nazaj sem končal šolanje, ki bi ga moral že zdavnaj, in šele sedaj spoznavam, da sem lahko zelo hvaležen staršema, da sta me vzgajala v zdravem kmečkem duhu in okolju ter da je zdrava kmečka logika daleč pred umetno postavljenim sistemom napiflanih in podkupljenih ter na visoke stolčke politično postavljenih inženirjev, magistrov, doktorjev … Tak način dela in obnašanje državnih ustanov nas dolgoročno pelje samo v propad. Sam sem poročen in imam 2 otroka, za katera bi želel, da bi odraščala v domačem kraju in ne v pokvarjenih mestnih središčih, kjer vsak gleda le na denar in lahko preživiš le, če si pokvarjen. Današnja in tudi predhodna politika je vsaj na Kozjanskem pokopala že precej včasih zelo naprednih kmetij in tudi obeti za naprej niso nič kaj optimistični. Kdo pa mislite, da bo kmetoval in na podeželju sploh živel, če pa mora mladina v mesta in na podeželju zapušča le ostarele in slabotne, ki so pomoči nujno potrebni pa je niti nimajo? Mogoče se bodo pa po Kozjanskem v bodoče potikali in kmetovali Romi, katerim ni potrebno plačevat davkov, ne potrebujejo gradbenega, obrtnega ali vozniškega dovoljenja, hkrati pa bodo v ta del Slovenije pritegnili nemalo policistov, novinarjev in morda celo predsednika države. Zavedam se tudi, da je to pisanje brez repa in glave, saj sem se resno zamislil o mnogih naših vodilnih, ki vse mečejo v isti koš in mi je za vse napake v tem pisanju tudi vseeno, saj tega verjetno nihče ne bo niti prebral. Kosovo: 3. 2. 2011 Martin Senica
03.02.2011
Pozdravljeni! Prejeli smo vašo elektronsko pošto v kateri ugotavljate določena neskladja, ki se dogajajo na področju varstva okolja v RS. Veseli nas, da so vaša stališča podobna usmeritvam v Občini Šentjur, na žalost pa vsi skupaj ugotavljamo isto problematiko. Poznano nam je, da ste podali pobudi za spremembo namenske rabe v OPN, pri čemer se prva pobuda obravnava v sprejemanju OPN, ki je v teku. Druga pobuda pa delno sovpada s prvim posegom in bo obravnavana v prvi spremembi OPN. Vaše razmišljanje oz. pisanje vzamemo na znanje in ga bomo smatrali kot spodbudo za naše nadaljnje delo. Edi Peperko, dipl. upr. org. vodja Oddelka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolje in Marko Goričan, univ. dipl. inž. arh. višji svetovalec za prostorsko načrtovanje
Zanima me, ali so govorice glede nove policijske postaje in gasilskega doma pri trgovskem centru Keros resnične in če so, kdaj lahko pričakujemo začetek gradnje in podobno?
24.01.2011

Spoštovani,

govorice, verjetno temeljijo na dejstvu, da je Ministrstvo za notranje zadeve kupilo zemljišče na območju cone Anderburg, z namenom, da tam zgradi policijsko postajo. Časovno je izgradnja odvisna od sredstev, ki jih bo imelo omenjeno ministrstvo na razpolago v državnem proračunu.

Konrad Pušnik
vodja Službe za gospodarjenje s premoženjem

Gospod župan, ali kdo pač je odgovoren za to zadevo! Kdo za vraga je pustil, da lahko takšen center, ki ga zidajo na Pešnici poleg vrca, lahko stoji tam? Ali v Šentjurju res obstaja samo še podkupvanje, ali se pač moraš pisati, da ustrezaš pogojem. Glede na to, da je v centru mesta ogromen center, ki je naprodaj bi lahko na mestu, ki je namenjen otroškemu vrtcu, ne pa trgovskemu centru, vsako leto jemljete košček po košček zemlje, ki jo otroci uporabljajo za igranje ter mladostne vragolije. Žalostno, zelo žalostno. Sicer nisem rojen Šentjurčan, ampak moji otroci pa vseeno odraščajo v Šentjurju, ki počasi ne bo več zelena oaza za otroke, pač pa nemška betonska pregrada. Prosim za utemeljen odgovor, ali občina res potrebuje toliko centrov oziroma denarja, ali je blagajna res tako prazna in kaj je z vašimi obljubami. Ali res tako hitro izgubite spomin kot zlata ribica?
14.01.2011

Spoštovani občan!

Ker iz vašega kompleksnega dopisa težko povsem natančno razberemo osrednje vprašanje oziroma pritožbo, vam odgovarjamo po vrstnem redu vaših navedb.

  1. Gradnja večnamenskega objekta/odgovornost:

    Zemljišče, na katerem se vrši gradnja večnamenskega objekta in ki ga omenjate v vašem zapisu, je v zasebni lasti že več kot dve desetletji. Območje je prav tako že dalj časa predvidno za poslovno-stanovanjsko dejavnost. Projekt, ki je v fazi realizacije, je bil po naših podatkih začet v letu 2011, pri čemer so bili pri iskanju projektne dokumentacije vabljeni vsi subjekti, vključno z občino. Investicija v aktualno gradnjo je zasebne narave, pri čemer je občina v skladu z zakonom stranka v postopku.

    Vaši namigi o domnevnem podkupovanju, ki jih niste jasneje opredelili, so žaljivi in neprimerni, lahko pa jih seveda podrobneje pojasnite pred za to ustreznimi organi.

  2. Obstoječi trgovski center:

    Trgovski center, ki ga omenjate, pri čemer predvidevamo, da gre za objekt nekdanje Resevne, je prav tako v zasebni lasti in občina nima pristojnosti za odločanje glede vsebine dejavnosti v objektu.

  3. Območje otroškega vrtca in prostorske rešitve v središču mesta Šentjur:

    Vaše navedbe o domnevnem jemanju površin, namenjenim objektu vrtca ter izvajanju procesa predšolske vzgoje, so popolnoma napačne. Ravno nasprotno; predvidene investicije bodo rešile dolgoletno problematiko dostopa in parkiranja v neposredni bližini vrtca in vzpostavile višjo kvaliteto izvajanja storitev na tem območju, predvsem pa bodo otrokom in staršem zagotovile večjo prometno varnost ter udobje.
    Kar se tiče »mladostnih« vragolij, se te v zadnje času izražajo predvsem v obliki vandalizma nad mestno infrastrukturo in občinskim inventarjem, zaradi česar bomo v dobro vseh občanov morali resneje ukrepati.

    Zelene površine celo v ožjem delu jedra Šentjurja seveda ostajajo. Razbrati je, da ste, tudi sami pravite, da ste sicer prišlek, še dokaj slabo seznanjeni s prostorskimi pogoji v naši občini. Ta s 13 krajevnimi skupnostmi in površino 223 km² nudi velike možnosti nakupa zemljišč in bivanja v neokrnjeni naravni »zeleni oazi«.

    Funkcija mestnih središč oziroma jeder pa je poslovno-stanovanjsko-upravna, kar v praksi pomeni tudi koncentracijo čim več sedežev upravnih organov,  ponudnikov storitev in blaga (tako storitev javnih zavodov kot tudi komercialnih dejavnosti) ter  več stanovanjskih objektov in seveda ljudi, v skladu z ustreznim planiranjem, na obvladljivo veliki površini.

    Lahko vam zagotovimo, da so vsi naši napori usmerjeni v dobrobit čim večjega števila občank in občanov Šentjurja. V tem pogledu iščemo najbolj ugodne prostorske rešitve, hkrati pa mislimo tudi na prihodnost. Ta med drugim, po vseh demografskih projekcijah, prinaša tudi večjo potrebo po stanovanjskih objektih za posameznike, ki si želijo tako udobja mestnega središča kot bližine narave in podeželja, za mlade družine in tudi naraščajoče število starejših občanov, ki bodo jesen življenja želeli preživeti v neposredni bližini ponudnikom raznolikih storitev.


Zavedamo se, da vsem željam ne bomo mogli ugoditi in da mesto nikoli ne bo všeč vsem prebivalcem. Z izrazitim negativizmom, kot ga je zaznati iz vaših besed, pa ne prispevate ravno h konstruktivnemu iskanju ustreznih rešitev. 

mag. Marko Diaci,

župan Občine Šentjur

Piškotki
Spletno mesto za polno delovanje uporablja piškotke.
Spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov.
Nekateri piškotki so bili morda že servirani v skladu z zakonodajo.
Za več informacij si preberite Pravilnik o piškotkih.
Ali se strinjate, da spletno mesto uporabi te piškotke?