Predstavnici Kozjanskega parka sta župana seznanili z nedavnimi aktivnosti, letos je bilia namreč glava aktivnost izvajanje komunikacijske strategije, v okviru katere je nastal promocijski pano, ki ga je poleg ostalega gradiva ter izdelkov prejela tudi Občina Šentjur.

 

Namen obiska pa je bil predvsem okrepiti skupne aktivnosti in s pomočjo uporabe UNESCO – vega znaka, naše območje narediti čimbolj prepoznavno. Gostji sta predstavili tudi skupne načrtovane aktivnosti v letu 2025, pri čemer je župan mag. Marko Diaci izrazil veselje na sodelovanjem, saj bo spoznavanje biosfernega območja, ki pomeni zavezanost trajnostnemu razvoju ter ohranjanju edinstvenepovezave narave in ljudi v teh krajih, obenem pa pripomoglo tudi k turistični privlačnosti in prepoznavnosti Občine Šentjur.

 

 

 

Prihodnost je v sožitju med ljudmi in njihovim okoljem

Naravovarstvena območja, vključena v Unescov program Človek in biosfera, utirajo pot zavedanju, da lahko prihodnost gradimo le v sožitju med ljudmi in njihovim okoljem.

V Sloveniji imamo štiri biosferna območja, poleg Kozjanskega in Obsotelja še Julijske Alpe, Kras in Mura. Vsa štiri območja smo geološko, klimatsko in kulturno raznolika, skupna pa nam je biotska raznovrstnost in prepletanje naravnih vrednot s kulturno dediščino. Ljudje tukaj soustvarjajo edinstveno krajino.

Biosferna območja delujemo v okviru UNESCO – vega programa MAB –(Človek in biosfera). Urad za UNESCO v Sloveniji deluje v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. »Man and the Biosphere Programme« (MAB) program Človek in biosfera je medvladni raziskovalni program UNESCA (Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo), ki poteka že od leta 1971.

Cilj programa je vzpostaviti ravnovesje odnosa med človekom, naravo in kulturnim izročilom. Razglašena biosferna območja predstavljajo vzorčne primere za uresničevanje trajnostnega razvoja na lokalni, nacionalni in globalni ravni.

Trenutno je v več kot 129 državah sveta 714 biosfernih območij od tega jih je 21 čezmejnih, v Sloveniji imamo štiri od tega je eno (Mura, Drava, Donava) čezmejno.

Biosferna območja imajo naslednje funkcije:

-          - ohranjanje ekosistemov, krajine in biološke,

-          - spodbujanje gospodarskega razvoja, ki je gospodarsko in kulturno trajnostno usmerjen,

-          - logistično podporo za raziskave, monitoring, izobraževanje, ki se nanašajo na lokalno, regionalno, nacionalno in globalno ohranjanje narave in trajnostni razvoj.

Osnovni namen ustanovitve biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje, katerega upravljavec je Kozjanski park, je bila vzpostavitev trajnostne rabe na tem prostoru, predvsem z vključevanjem lokalnega prebivalstva v številne aktivnosti na tem dobro ohranjenem, a ranljivem naravnem okolju.

Biosferna območja so ljudje, ki tu živijo.

V območje je poleg petih parkovnih občin (Kozje, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek, Brežice Krško) vključenih še šest ostalih občin (Sevnica, Laško, Šentjur, Dobje, Radeče in Šmarje pri Jelšah).

V biosfernih območjih zavarovana narava ni pomembnejša od uravnoteženega gospodarskega razvoja. Prav zato so ta območja zanimiva in drugačna. Prebivalcem ponujajo številne priložnosti, ne nazadnje prinaša Unescovo priznanje izjemno promocijsko prednost in prepoznavnost.

Od leta 2021 skušamo vsa štiri območja delovati čim bolj povezano, predvsem pa izvajati tiste aktivnosti, ki bodo pripomogle k večji prepoznavnosti pomena imena UNESCO in seveda znotraj tega programa MAB.

Slogan vseh štirih biosfernih območij je, da korak za korakom postajamo drugačen svet, kjer so obiskovalci dobrodošli. Skupaj s prebivalci želimo oživljati tradicijo, odpirati nove poti v pridelavo hrane in izkoriščanje naravnih virov, podpirati inovacije, raziskovati…. Pri vsem tem pa je v ospredju zavedanje, da je v središču vsega človek.

Pripravila: Mojca Kunst, univ.dipl.inž.geol.,naravovarstvena svetnica (Javni zavod Kozjanski park)