Upravno ureditev občine Šentjur skozi zgodovino je pripravil Jože Rataj iz Pokrajinskega muzeja Celje.
Vsebina:
1. Od marčne revolucije do konca druge svetovne vojne
2. Obdobje po drugi svetovni vojni
3. Obdobje med leti 1952 do 1963
4. Občina Šentjur pri Celju med leti 1963 do 1991
1. Od marčne revolucije do konca druge svetovne vojne
Po marčni revoluciji leta 1848 in ukinitvi zemljiških gospoščin so leta 1850 nastale občine kot nova oblika lokalne uprave na območju cesarstva. Formalna zakonodaja je temeljila na osnovi zakona, ki ga je obravnaval državni zbor v Kromeřižu in ga je vlada izdala skupaj s cesarskim patentom 7. marca 1849. Za uveljavitev novega zakona je bilo potrebno preurediti nekdanja glavarstva. Celjski okrajni glavar in guberialni svetnik Janez Nepomuk Schmelzer je že 17. februarja 1850 izdal okrožnico, v kateri navaja nove občine. Te so na podlagi zakona označevali kot krajevne občine ali županije, včasih pa v časopisju poimenovane kot srenje. Občine, ki so nastale na ozemlju današnje občine Šentjur leta 1850 so bile naslednje: sv. Ahac, Šent Ilj, št. Jur pod Rifnikom, Kostrivnica pri Planini, Loka, Velka Ponikva, šent Primož, sv. Rozalija, Slivenca, sv. Uršula, šent Vid, Žusem. Te so se v naslednjih desetletjih sicer spreminjale, a navezanost na nekdanje zemljiške posesti in katastrske občine je ostala. Štajerski občinski zakon je 2. maja 1864 določil delovanje novih občin. Po njem se je dejavnost občinskega vodstva delila na samostojni in preneseni delokrog. V krog samostojnega so spadale zadeve lokalnega značaja, k prenesenemu pa tiste, ki so bile splošne in jih je občina izvajala za državo. Občina je svoje delo opravljala po voljenih organih, ki so jih sestavljali: občinski predstojnik (župan), občinski odbor ter občinski svetovalci.
Izvršilna oblast je postal župan s pomočjo tajnika in sla, ki je bil hkrati tudi občinski redar. Manjše občine niso imele svojih tajnikov, zato je pisarniške posle vodil župan sam ali pa tajnik, ki je to delo opravljal za več občin. Občinski odbor so sestavljali izvoljeni občinski odborniki. Volilno pravico so v tem času imeli le tisti prebivalci, ki so plačevali določen direktni davek od nepremičnin ali obrti. Poleg teh so imeli volilno pravico še duhovniki, učitelji, odvetniki, notarji in uradniki, ki niso bili v občinski službi. Volilci so se delili v dva razreda ali kuriji, določeni glede na višino direktnega davka. Izvolili so občinske odbornike, katerih število je bilo od 12 do 30, odvisno od velikosti občine. Odborniki so izvolili predstojnika – župana in najmanj dva svetovalca. Mandat občinskih organov je trajal tri leta, vendar ni bilo limitirano število mandatov. Vzdrževanje občin je potekalo z dohodki od neposrednih in posrednih davkov. Takšna upravna ureditev občine je ostala skorajda do konca monarhije leta 1918.
Po razpadu AO monarhije leta 1918 se situacija na področju občin ni bistveno spremenila. Na prvih občinskih volitvah po nastanku Kraljevine SHS, ki so potekale 26. aprila 1921, je bila podobna situacija kot na skupščinskih volitvah jeseni 1920, saj so bili izvoljeni odborniki razporejeni po listah političnih strank. Vrsta sprememb je doletela občine šele po letu 1929, ko so v občine uvajali posebne odseke. Takšna občinska ureditev se je ohranila vse do druge svetovne vojne, ko je bila vzpostavljena nemška občinska oblast
2. Obdobje po drugi svetovni vojni
Leta 1945 je na območju današnje občine Šentjur nastala vrsta Krajevnih narodnoosvobodilnih odborov (KNOO), kot organov ljudske oblasti. Tako so 15. avgusta 1945 izvolili naslednje KNOO: Blagovna, Dobje, Dramlje, Grobelno, Hotunje, Kalobje, Loke, Planina pri Sevnici, Ponikva pri Grobelnem, Prevorje, Rifnik, Slivnica pri Celju, Sv. Jurij pri Celju, Sv. Primož, Sv. Vid pri Planini, Visoče, Voglajna, Vrbno, in Žusem. Ti so se oktobra 1945 preimenovali v Krajevne narodne odbore (KNO), po uveljavitvi zakona o ljudskih odborih leta 1946 pa v Krajevne ljudske odbore (KLO).
Pri KLO so bili ustanovljeni odseki: finančni odsek, odsek za narodno imetje, odsek za kmetijstvo, odsek za zdravstvo in prosveto, odsek za trgovino in preskrbo, odsek za socialno skrbstvo in odsek za gozdarstvo, ki so jih vodili izvoljeni odborniki. Poleg njih so že leta 1945 ustanovili posebne komisije med katerimi so izstopale stanovanjska komisija, komisija za preprečevanje špekulacij, kontrolna komisija in odkupna komisija. Volitve odbornikov v KLO so potekale vsaki dve leti do leta 1952, ko so bili KLO ukinjeni in vzpostavljeni občinski ljudski odbori (ObLO).
Zakon o razdelitvi LR Slovenije na mesta, okraje in občine (Ur. l.. LR Slovenije, št 11/1952), ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije aprila 1952 je uvedel nove večje upravno-teritorialne enote - občine. Na podlagi tega zakona so na območju današnje občine Šentjur pr Celju nastale občine Dramlje, Planina pri Sevnici, Ponikva pri Grobelnem, Slivnica pri Celju, Šentjur pri Celju(do leta 1952 se je kraj imenoval Sv. Jurij pri Celju) in Žusem. Pomembne teritorialne spremembe so občino doletele leta 1955, ko je prišlo na podlagi Zakona o območjih okrajev in občin v LR Sloveniji (Ur.l. LR Slovenije, št. 24/1955) do združitve občin Dramlje, Ponikva, Slivnica, Šentjur pri Celju in Žusem v novo občino Šentjur pri Celju. Novi občini ni bila pridružena Planina pri Sevnici, ki so jo priključili občini Šentjur pri Celju leta 1957 na podlagi Zakona o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v LR Sloveniji (Ur. L. LR Slovenije, št. 25/1957).
Po tej zakonski zaokrožitvi je občina Šentjur pri Celju obsegala naslednja naselja: Bezovje pri Šentjurju, Bobovo pri Ponikvi, Boletina, Botričnica, Brdo, Brezje ob Slomu, Brezje pri Dobjem, Bukovje pri Slivnici, Cerovec, Črnolica, Dobje pri Lesičnem, Dobje pri Planini, Dobovec pri Ponikvi, Dobrina, Dolga gora, Doropolje, Dramlje, Drobinsko, Golobinjek pri Planini, Gorica pri Dobjem, Gorica pri Slivnici, Grobelno (del), Grušce, Hotunje, Hrastje, Hruševec, Hrušovje, Jakob pri Šentjurju, Jarmovec. Javorje, Jazbine, Jazbin vrh, Jelce, Jezerce pri Dobjem, Kalobje, Kameno, Kostrivnica, Košnica, Krajnčica, Krivica, Laze pri Dramljah, Laziše, Loka pri Žusmu, Loke pri Planini, Lokarje, Lopaca, Lutrje, Marija Dobje, Nova vas pod Rifnikom, Okrog, Osredek, Ostrožno pri Ponikvi, Paridol, Planina pri Sevnici, Planinca, Planinska vas, Planinski vrh, Pletovarje, Podgaj, Podgorje pod Resevno, Podgrad, Podlešje, Podpeč pod Marofom, Podpeč pri Šentvidu, Podlog pod Bohorjem, Podvine, Ponikva pri Grobelnem, Ponkvica, Prapretno, Primož pri Šentjurju, Presečno, Proseniško, Rakitovec, Ravno, Razbor, Repno, Repuš, Rifnik, Sele, Slatina pri Dobjem, Slatina pri Ponikvi, Slivnica pri Celju, Sotensko pod Kalobjem, Spodnje Slemene, Srževica, Stopče, Straška gorca, Straža na gori, Suho, Svetelka, Šedina, Šentjur pri Celju, Šentvid pri Planini, Šibenik, Škarnice, Tajhte, Tratna pri Grobelnem, Tratna ob Voglajni, Trno, Trnovec pri Dramljah, Trška gorca, Turno, Uniše, Večje brdo, Vejice, Vezovje, Vodice pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Voduce, Vodule, Voglajna, Vodruž, Vrbno, Zagaj pri Ponikvi, Zalog pod Uršulo, Završe pri Dobjem, Zgornje Selce, Zgornje Slemene, Zlateče pri Šentjurju, Žegar.
3. Obdobje med leti 1952 do 1963
Čas med leti 1952 do 1955 je predstavljal obdobje uveljavljanja t.i. ”komunalnega sistema” v občini. Organizacijo občinske oblasti je določal Zakon o občinskih odborih, ki je bil sprejet leta 1952. Zakon je občino opredelil kot teritorialno in gospodarsko celoto, ki jo sestavlja lahko eno ali več naselij. Občina je imela Statut, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor, ki je predstavljal organ lokalne oblasti in ljudske samouprave. Prve volitve v občinski ljudski odbor so potekale leta 1952. V posameznih občinah je bilo različno število izvoljenih odbornikov; ObLO Šentjur je štel 27 odbornikov, ObLO Dramlje 13 odbornikov, ObLO Planina 29 odbornikov, ObLO Ponikva 19 odbornikov, ObLO Slivnica 25 odbornikov, ObLO Žusem 11 odbornikov. Odborniki so bili izvoljeni za dobo treh let. V času med leti 1952 in 1955 so poleg predsednika ObLO delovali še Sveti ter komisije. Sveti so bili t.i. kolegijski organi. Na območju občine Šentjur so delovali Svet za gospodarstvo, Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo ter Svet za prosveto. Poleg Svetov pa so ObLO ustanavljali komisije za izvedbo posameznih nalog. Ob Svetih in komisijah pa so upravne funkcije opravljali še tajnik občine in posamezni referenti.
Leto 1955 je na podlagi ustavnega zakona iz leta 1953 prineslo na področje družbenih dejavnosti in političnoteritorialnih enot samoupravljanje, ki smo ga dotlej srečali le v gospodarstvu. Zakon o ureditvi občin in okrajev (Ur.l. FLRJ, št. 26/1955) je občinam nalagal večjo samostojnost, kar je privedlo do združevanja manjših občin. Nova občina je dobila nov ObLO, ki je štel 35 odbornikov, po priključitvi Planine pri Sevnici pa se je njihovo število povečalo na 43. Leta 1957 je prišlo do sprememb še na področju sestave ObLO. Tega sta poslej sestavljala občinski zbor, ki je štel 27 odbornikov ter zbor proizvajalcev, ki je štel 20 odbornikov. Volitve v občinski zbor so potekale 20. oktobra 1957, volitve v zbor proizvajalcev pa 26. oktobra 1957 ter zbor kmetijskih proizvajalcev dan kasneje. Takšna struktura se je ohranila do leta 1963, ko je bil ObLO ukinjen in vzpostavljena skupščina občine. V tem obdobju so na območju ObLO obstajali Sveti: Svet za splošno upravo in notranje zadeve, Svet za družbeni plan in finance, Svet za gospodarske, komunalne in stanovanjske zadeve, Svet za delo, Svet za zdravstvo, Svet za socialno skrbstvo ter varstvo matere in otrok, Svet za prosveto in kulturo ter Svet za kmetijstvo. Poleg Svetov so za pripravo in izvedbo posameznih nalog ustanovili še posebne komisije: mandatno imunitetno komisija, komisijo za volitve in imenovanja, komisijo za gospodarstvo, komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, komisijo za prošnje in pritožbe ter kadrovsko komisijo. Ob njih so delovali še upravni organi: odsek za splošne zadeve, odsek za finance, odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve, odsek za narodno obrambo, sanitarni inšpektorat, sodnik za prekrške ter krajevni uradi. Krajevni uradi, ki so jih ustanovili leta 1955 v Dramljah, Prevorju, Loki pri Žusmu ter Ponikvi so za prebivalce svojih območij vodili matično in državljansko knjigo ter izdajali potrdila. Uveden je bil sistem Krajevnih odborov, ki so nasledili nekdanjo obliko vaških odborov.
4. Občina Šentjur pri Celju med leti 1963 do 1991
Leta 1963 sta bili sprejeti novi ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije (prej FRLJ) ter Socialistične republike Slovenije (prej LR Slovenija). Vse spremembe, ki sta jih prinesli novi ustavi, so se odražale tudi na področju lokalne uprave. Tako je občina Šentjur pri Celju v začetku 1964 sprejela nov statut občine, ki je opredelil občino kot temeljno družbenopolitično skupnost in določil organizacijo oblasti v samoupravljanja. Vzpostavljena je bila Skupščina občine Šentjur pri Celju, ki je predstavljala najvišji organ v okviru pravic in dolžnosti občine. Skupščino sta sestavljala občinski zbor s 27 odborniki ter zbor delovnih skupnosti s 27 odborniki. Odbornike za občinski zbor so volili prebivalci občine, odbornike zbora delovnih skupnosti pa zaposleni v gospodarskih, kulturnoprosvetnih, zdravstvenih, socialnih in drugih organizacijah. Naloge skupščine občine so bile podobne kot prej naloge ObLO. Skupščina občine je zasedala skupaj z obema zboroma, nekatere teme pa sta zbora najprej obravnavala ločeno. Skupščini je predsedoval predsednik občinske skupščine, ki so ga izmed odbornikov izvolili za mandatno dobo dveh let in je zastopal občino kot pravno osebo, ter vodil seje skupščine. Poleg predsednika skupščine občine je zakon predvidel še Svete, ki so bili uveljavljeni že dotlej. Zakon je določal 7 Svetov ter 5 komisij ter upravne organe, ki so se delili v dve skupini. Uveljavljeni so bili temeljni upravni organi: oddelek za skupne in družbene službe, oddelek za gospodarstvo in finance, oddelek za notranje zadeve in odsek za narodno obrambo. Poleg teh so delovali še posebni in drugi organi: krajevni uradi, sodnik za prekrške, občinsko disciplinsko sodišče, služba pravne pomoči občanom ter upravne komisije. V času po letu 1963 so začele nastajati že prve krajevne skupnosti, ki jih je sicer uzakonila šele ustava iz leta 1974. Krajevne skupnosti so bile naslednice nekdanjih krajevnih odborov, ki so delovali med leti 1955 do 1963. S to ureditvijo je bil razvoj občine v upravnem smislu končan. Nekaj sprememb je prinesla še ukinitev okraja s katero so se nekatere pristojnosti prenesle na občino.
Ustava iz leta 1974 je uzakonila delegatski sistem. Nov Statut občine Šentjur pri Celju sprejet maja 1974 govori, da je Občina Šentjur pri Celju samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Statut opredeljuje skupščino občine kot najvišji organ oblasti v občini. Občinsko skupščino so po novi ureditvi sestavljali 3 zbori in sicer: zbor združenega dela s 29 delegati (nasledniki odbornikov), zbor krajevnih skupnosti z 21 delegati ter družbenopolitični zbor s 25 delegati. V zbor združenega dela so bili voljeni predstavniki organizacij združenega dela, kmetovalcev in skupnosti obrtnikov. V zboru krajevnih skupnosti so bili voljeni predstavniki organov krajevnih skupnosti. Nov pa je bil družbenopolitični zbor, v katerega so predstavnike izvolile družbenopolitične organizacije: Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL), Zveza komunistov Slovenije (ZKS), Zveza sindikatov Slovenije (ZSS), Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS) ter Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne (ZZBNOV). Delegati vseh zborov so bili izvoljeni za mandat 4 let. Občina je imela kot vodilni organ predsednika in predsedstvo občinske skupščine. Na novo uvedeni instrument Predsedstvo skupščine občine kot kolektivnega organa so poleg predsednika in podpredsednika skupščine sestavljali še predsedniki posameznih zborov občinske skupščine. Pod okriljem občinske skupščine so še delovale: komisija za družbenoekonomska vprašanja, komisija za vloge in pritožbe, komisija za nagrade in odlikovanja, komisija za kadrovske zadeve ter volitve in imenovanja, komisija za verska vprašanja, komisija za normativne akte, svet za varstvo v prometu ter komisija za ugotavljanje izvora premoženja. Ustava iz leta 1974 je uzakonila kot izvršilni organ občinske skupščine odgovoren za vsa področja družbenega življenja v občini Izvršni svet občine. Izvršni svet bil organ izvrševanja odlokov in predpisov, ki jih je sprejela občinska skupščina. Sestavljal ga je predsednik in 10 članov. Poleg teh vej oblasti so ostali še upravni organi: oddelek za gospodarstvo in finance, oddelek za splošne zadeve in družbene službe, oddelek za notranje zadeve, oddelek za narodno obrambo ter davčna uprava. Po letu 1974 so bile uvedene Krajevne skupnosti kot temeljna oblika samoupravne skupnosti, ki so jih ustanovili občani in delovni ljudje na določenem območju v občini. Na območju občine Šentjur pri Celju je nastalo 11 krajevnih skupnosti: Blagovna (že leta 1964), Dobje pri Planini, Dramlje, Gorica pri Slivnici, Kalobje, Loka pri Žusmu, Planina pri Sevnici, Ponikva pri Grobelnem, Prevorje, Šentjur Center in Šentjur Okolica. S takšno podobo je občina Šentjur pri Celju dočakala samostojnost Republike Slovenije 25. junija 1991.
