Podatki o prehitrih voznikih na naših cestah so še vedno zaskrbljujoči. V letu 2019 je zaradi neprilagojene hitrosti na šentjurskih cestah umrlo kar 6 udeležencev v cestnem prometu.

 Neprilagojena hitrost predstavlja poglavitni vzrok za nastanek prometnih nesreč v Republiki Sloveniji, saj se je v zadnjih petih letih približno 18 odstotkov prometnih nesreč zgodilo prav zaradi neprilagojene hitrosti. Pri smrtnih prometnih nesrečah je ta delež še veliko večji – v zadnjih petih letih se giba okrog 37 odstotkov. Lani je bil sicer delež nekoliko večji, in sicer 40 odstotkov, vendar je zaradi splošnega izboljšanja prometne varnosti (v obdobju petih let) zaradi hitrosti umrlo doslej najmanj ljudi, tj. 37.

 Največ smrtnih nesreč se zgodi na cestah izven naselja, kar 34 %. Glede na urne intervale izstopa v povprečju pa predvsem popoldanski in zgodnje večerni čas. Največ tovrstnih prometnih nesreč se zgodi med vikendom.

Hitrost kot dejavnik tveganja pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč ter številu hudo in smrtno poškodovanih. Zato je ena od nalog Policije zmanjševati povprečne hitrosti, kar bi posledično pomenilo manj mrtvih, hudo in lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Hitrost je glavni dejavnik tveganja za voznike in potnike, še posebej pa za ranljivejše udeležence v prometu, kot so pešci, kolesarji in motoristi.

 Zaskrbljujoč je tudi podatek o alkoholiziranih voznikih, ki vozijo prehitro. Vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost sta pogosto skupaj prisotna pri prometnih nesrečah. V preteklem letu se je od 1.490 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, 532 zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti. Delež teh znaša 36 % in se v zadnjih letih minimalno povečuje.

Upoštevanje cestno-prometnih pravil, prometne signalizacije, razmer na cesti (zlasti v zimskem času), predvsem pa strpnost in sodelovanje med udeleženci v prometu lahko preprečijo marsikatero prometno nesrečo.