V minulih dneh so v Boletini pri Ponikvi vzcvetele zaščitene in redke velikonočnice, ki si jih obiskovalci že lahko ogledajo, med vikendom pa se odpravijo tudi na voden ogled. Člani Turistično-olepševalnega društva Ponikva so rastišče že zavarovali, ogradili in zaščitili, prav tako poskrbeli za informativne table ter označevanje. Krhke kosmate cvetove si je tako mogoče ogledati kadarkoli v naslednjih tednih, obiskovalce pa naprošamo, da se pri tem držijo reda in pomagajo pri ohranjevanju naše pomembne naravne dediščine.
Vodeni ogledi pa bodo s stran prostovoljcev TOD Ponikva ob sobotah in nedeljah od 9. do 17.30 ure. Obiskovalci bodo prejeli prospekte in spominke. Vstopnine ni, bodo pa za vestno vzdrževanje rastišča veseli kakšnega prostovoljnega prispevka. Možno se je najaviti tudi za voden ogled (za 10 in več pohodnikov) in sicer na telefonski številki 031-704-980.
Rastišče se nahaja le nekaj sto metrov od središča Ponikve v smeri proti Šentvidu pri Grobelnem, obsega 1,8 hektarja in je največje od štirih znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji. Hkrati je to območje na kraškem površju, v suhi dolini, pod katero teče ponikalnica eno izmed petih območij Nature 2000 v Sloveniji. Velikonočnica je pri nas zavarovana in je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst. Občina Šentjur je rastišče pred leti zaščitila z odlokom, urejeno pa je bilo v okviru projekta LIFE.
Foto: arhiv TOD Ponikva in R. Gajšek
O VELIKONOČNICI (Pulsatilla grandis)
Velikonočnica je stepska rastlina. Najboljši pogoji za njeno rast so sončna, kamnita in suha travišča, apnenčasta ali prodnata tla ter svetli gozdovi. Sodi v rod kosmaticev. Rastlina je poraščena z nežnimi svilnatimi dlačicami. Cveti zgodaj spomladi, v polnem razcvetu pa je običajno v času velike noči. Po tej lastnosti je rastlina dobila svoje ime. Cvet velikonočnice je sestavljen iz šestih vijoličnih cvetnih listov. Zeleni listi, ki so dva do trikrat pernato deljeni, se razvijejo po cvetenju. Plod je orešek, z dolgim in kosmatim vratom. Velikonočnico oprašujejo čebele in čmrlji. Semena začnejo brsteti poleti in do konca poletja se že oblikujejo popki s cvetnimi listi. Dlakav ovoj ga ščiti pred zimo, kar omogoča cvetenje velikonočnice v zgodnjih pomladnih dneh.
(Vir: Gregor Kalan et.al.: Boletina. Kjer domuje velikonočnica. Zavod RS za varstvo narave, Celje 2007.)
