V petek, 9. oktobra, je sledilo drugo dejanje Ipavčevih kulturnih dnevov v Šentjurju 2015, tokrat v organizacij javnega kulturnega sklada - JSKD OI Šentjur in domačega Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur.
S kulturno prireditvijo v duhu mednarodnega sodelovanja so na ogled v Galeriji Zgornji trg Šentjur na ogled postavili Razstavo likovnih in kiparskih del Hlebinske šole naivnega slikarstva. Tako v Zgornjem trgu razstavlja 26 hrvaških avtorjev, ki so na ogled postavili 26 del; od tega 23 likovnih (olje na steklu) ter tri kipe. Prijateljske vezi, ki so se med šentjurskim društvom ter hrvaškimi gosti iz Občine Hlebine vzpostavile že v preteklosti, pa so z udeležbo na prireditvi potrdili vodstvo hlebinske občine, v Šentjurju smo namreč ponovno gostili županjo Božico Trnski in ter pooblaščenega ministra hrvaškega veleposlaništva v Sloveniji g. Krešimirja Mahećiča. Kulturno-glasbeno so dogodek obogatili člani Tamburaškega društva Rogatec. Z druženjem so šentjurski likovniki in gostje iz Hlebin okrepili močne vezi ter nadgradili večletno uspešno sodelovanje, so povedali predsednik ter podpredsednik DLU Rifnik Šentjur Dragan Podovac in Martin Čater ter v imenu gostiteljev vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti Judita Methans Šarlah in predstavnica JSKD-OI Šentjur Nastija Močnik.
Že ob otvoritvi je za ogled del hlebinske šole naive vladalo veliko zanimanje, vsem zainteresiranim pa je razstava del v Galeriji Zgornji trg na voljo še do 30. novembra 2015 – ob delovnikih med 9. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa je potreben predhoden dogovor s TIC Šentjur (03 749 25 23).
O hlebinski šoli:
Hlebinska slikarska šola je dobila ime po umetniškem gibanju iz 30. let 20. stoletja, ki ga je v Hlebinah (kraj blizu Koprivnice) pričel Krsto Hegedušić . Z Ivanom Generalićem in Franjem Mrazom so leta 1930 uveljavili tehniko slikanja olja na steklo. Že po prvi razstavi 1931 je tehnika in postala izjemno priljubljena na Hrvaškem, prav tako naiva kot oblika umetniškega izražanja. Značilni zanjo so močni poudarki socialne grobosti kmečkega življenja, Generalić pa je postal prvi mojster Hlebinske šole, ki je razvil svoj prepoznavni stil in s svojimi deli dosegal visoke umetniške standarde. Po 2. svetovni vojni se naslednja generacija Hlebinski umetnikov osredotoči na stilizirane domišljijske prikaze kmečkega življenja, značilni so romantične upodobitve podravske pokrajine in lirska idealizacija življenja na podeželju. 1950 Hlebinska šola že doseže mednarodni sloves in je prisotna na pomembnejših svetovnih razstavah. Veliko del Hlebinske šole in drugih umetnikov naive hrani Hrvaški muzej naivne umetnosti v Zagrebu. V Hlebinah pa je dandanes turistična atrakcija Galerija naivnega slikarstva s slikami in skulpturami umetnikov hlebinskega kroga ter s stalno zbirko del najbolj prepoznavnega Ivana Generalića. V prostorih galerije pripravljajo umetniške razstave, recitale, folklorne nastope in druge prireditve. Več na: http://hlebinskaskola.com/.
