Bela štorklja v Sloveniji sodil med ranljive vrste

Ne le na Blagovni, tudi v središču Šentjurja lahko že vrsto let občudujemo štorklje in po prezimovanju v toplih krajih se je v gnezdo že pred kakšnim tednom vrnil samec. Samička štorklja naj bi se mu pridružila v teh dneh, seveda pa je njuno prvo opravilo »spomladansko čiščenje« oziroma popravilo in urejanje gnezda. Ker par vsako leto dograjuje gnezdo, lahko doseže težo tudi do 500 kg. Samica bo nato znesla znese 3-6 jajc, pri čemer pa je gnezditveni uspeh v veliki meri odvisen od vremenskih pogojev. V deževnih ali pa v skrajno suhih poletjih težko najde dovolj hrane in verjetno zato začne postopoma metati mladiče iz gnezda. Ohranila jih bosta toliko, kolikor jih bosta  lahko prehranila.  Tako jih bomo lahko ponovno opazovali in spremljali čez celotno poletje, pri gnezdenju in učenju letenja. Štorklje imajo precej pomembno mesto v ljudskem izročilu, najbrž tudi zato, ker niso plašne in se naselijo v bližino ljudskih bivališč, izberejo si električne drogove ali dimnike, zelo redko pa drevo. Gnezdu običajno ostanejo zveste vrsto let. Rade imajo odprto pokrajino, kjer se križajo gozdovi,  travniki, močvirja, reke … in kjer najdejo svojo hrano – manjše sesalce, žabe, žuželke, tudi manjše ptice. V Šentjurju se očitno zelo dobro počutijo – čeprav je štorklja zaščitni znak Prekmurja, se v zadnjih letih od tam selijo proti zahodu naše države. Bela štorklja je je Natura 2000 vrsta, kar pomeni, da so pomembnejši gnezditveni in prehranjevalni habitati vključeni v evropsko mrežo posebej varovanih območji Natura 2000.Na podlagi Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah je bela štorklja zavarovana vrsta, prav tako, pa je tudi na seznamu živalskih vrst, katerih habitat se varuje. Po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeč seznam, je bela štorklja označena kot ranljiva vrsta.