Mladi ustvarjalci, ljubitelji odrske umetnosti, učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur, šole, ki ponosno nosi naziv kulturne šole, ponovno navdušujejo. Kot so sporočili iz republiškega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), so se s predstavo oziroma recitalom »Res, ti si ta«, uvrstili na v program Festivala Vizije 2014 – Festival mladinskih skupin Slovenije.

Festival, na katerem prikažejo ter nagradijo najbolj kakovostne mladinske gledališke predstave, mladinske lutkovne predstave in mladinske rock skupine v državi. Festival, kamor bodo izjemni recitatorji Teatra (nade)budnih odpotovali skupaj z mentorico, avtorico besedila in režiserko izbrane predstave Bojano Potočnik, bo v Novi Gorici med 16. in 18. majem.

Spomnimo, da so morali odlični šentjurski performerji za uvrstitev na Vizijo skozi ozko grlo selekcije – izbor predstav za zaključni festival poteka na dveh nivojih: predselektorske oglede opravi regijski selektor, ki predlaga predstave za regijska srečanja mladinskih gledaliških skupin. Sledijo selekcijski ogledi izbranih predstav. Režiser Miha Golob je med drugim za predstavo šentjurskih recitatorjev zapisal: "Estetsko ugledališčena poezija skupine iz osnovne šole Šentjur pri Celju odločno posega na polje gledališča. Zahtevna predstava, brez odvečnih elementov, z več ali manj jasnim dramaturškim lokom, deluje domišljeno in v pripravah na predstavo zavidljivo poglobljeno. Mlada skupina igralcev, najmlajša v okviru letošnjega izbora, zato svoje naloge opravi neverjetno gledališko zrelo, mirno, osredotočeno ter precizno." Predstava ugledališčene poezije Res, ti si ta, se je tako uvrstila na regijsko srečanje, ki so ga v aprilu pripravili na 1. gimnaziji v Celju. Deseterica mladih igralcev Jan Rudež, Amadej Blazinšek, Špela Jezovšek, Nina Kovačić, Katja Kolar, Monika Smrečnik, Lea Končan, Angelika Fidler in Ana Golnar, učenci devetih in osmih razredov, je z izborom poezije ter vrhunsko interpretacijo ponovno navdušila in se prebila na Vizije.

Članom Teatra nade(budnih) OŠ Franja Malgaja Šentjur iskreno čestitamo ter želimo obilo užitkov na novogoriškem odru! »Break a leg«!

Iz gledališkega lista:

ZDAJ JE ČAS

Pravijo, da živimo v čudnih časih. So res?

Mar ni pridigar že v Svetem pismu zapisal  »... je čas jokanja in čas smejanja, čas žalovanja in čas plesanja ...«? Mar ni že od pamtiveka tako? Nismo že tolikokrat slišali, da je življenje sestavljeno iz veselih in žalostnih trenutkov? Ali niso za nami že tisočletja vojn? Ali nam niso že tisočkrat povedali, kako se je treba obleči, da se ne prehladimo, kaj jesti, da ne zbolimo? Ali res ne vemo, kako je treba skrbeti za rože, da ne umrejo? Ali res ne vemo, kam pokopati generala, ki ni umrl na bojišču, ampak pod cvetočim drevesom? In, ali res verjamemo, da so krivi Arabci, Bosanci, izbrisani, brezposelni, revni ..., ker NAM  ni uspelo v življenju?

So, povedali so nam. In vemo. Več, kot si včasih upamo priznati.

Zakaj?Ker je lažje tarnati. Ker je lažje kriviti druge. Ker je lažje pogledati stran. Ker je lažje ... biti del množice, kot pa biti SAM. Ker je lažje tuliti z volkovi kot biti ODGOVOREN.

In želimo, da se neha vse, kar je slabega, da pridejo boljši časi, da pride blaginja. Radi bi nekoga, ki bi nam vse to dal. Kot klik na internetu.

Žal, ne gre in  vsemogočen je bil samo bog in nekaj pravljičnih junakov.

In kaj zdaj? Kdo bo vrnil svet v tečaje? Kdo nam bo vrnil vse, kar nam je bilo odvzeto? Kdo bo človeka spremenil v Človeka?

Vsa ta vprašanja odpira letošnja predstava ugledališčene poezije, kjer smo v zgodbo povezali poezijo pridigarja iz Svetega pisma, indijskega pesnika Rabindranatha Tagoreja, vietnamskega pesnika Giang Nama, hrvaškega pesnika Gustava Krkleca, palestinskega pesnika Mahmuda Darviša, slovenskih pesnikov Gustava Januša, Karla Destovnika Kajuha Alojza Ihana in Svetlane Makarovič.

Predstava odpira vprašanja, vendar ne daje odgovorov. Želeli  smo prikazati človekovo ujetost v času in njegov obupani klic po spremembah, opozoriti na določene probleme v družbi, kot so odnos do domovine, streotipno prelaganje krivde za vse slabo na določene narode ali skupine ljudi, osamljenost sodobnega človeka, prazne pogovore, zamolčane stvari ...

Predstavo zaključujemo s perzijskim pesnikom Hafisom.

Vse ostalo pa prepuščamo VAM.

Bojana Potočnik