Blaženi Anton Martin Slomšek je imel v življenju več vlog, bolje rečeno poslanstev – bil je narodni buditelj, duhovnik, škof, učitelj in vzgojitelj družin in mladine, pesnik in pisatelj, predvsem pa velik človek, ki je v našem narodu utrjeval narodno zavest in poglabljal vero. Vse njegove vloge, vsa dela so navdih simpozijem, ki jih že pet let zapored v novembru v njegovi rojstni hiši organizira Ljudska univerza Šentjur. Enkrat se dotikajo socioloških, drugič zgodovinskih, tretjič slavističnih in kulturnih, zadnji dve leti pa predvsem pedagoških tem. Slomšek s svojo zapuščino tako ves čas spodbudno vpliva na vse Slovence, še posebej na tiste, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, na tiste, ki jim to ni poklic, temveč življenjska pot.
V petek, 22. novembra, je potekal 5. Slomškov simpozij z naslovom Križi in težave na poti prave vzgoje, vodila ga je Jelka Godec, direktorica Ljudske univerze Šentjur. Častni pokrovitelj letošnjega simpozija je bil dr. Milan Zver, ki je tokrat predaval že drugič zapored. Simpozija so se poleg domačega župnika Alojza Kačičnika udeležili tudi celjski škof Stanislav Lipovšek, ravnatelj arhiva nadškofije Maribor Jože Goličnik in upokojeni nadškof Franc Kramberger.
Dr. Milan Zver je spregovoril o šoli kot vzgojno-izobraževalni ustanovi, o smernicah za šolski sistem, ki jih dobivamo iz EU. Šola mora ostati slovenska, pa vendar odprta. Nov zakon, ki se obeta v šolstvu, duši razvoj zasebnega šolstva, kjer ima Slovenija najmanjši delež v Evropi. Poudaril je odprtost in večjo fleksibilnost šol, saj je premalo posluha in prilagajanja trgu zaposlovanja. Podpisan je sporazum za Erasmus plus, ki do sedaj zajema programe iz Vseživljenjskega učenja: Comenius, Leonardo da Vinci, Erasmus ... V novi perspektivi bo tako namenjenega 40 % več denarja za mobilnost študentov.
O Slomšku in vzgojni paradigmi z vidika vzgojnih ciljev in vrednot je govoril upokojeni profesor pedagogike, dr. Ivan Rojnik. Za učinkovitost vrednot pri vzgoji je treba upoštevati: zgodovinski, filozofski, psihološki, eksistencialni, moralni in pedagoški vidik vrednot. Predavanje tako ni bilo le pedagoško, strokovno se je dotikalo več znanosti, še posebej, ko je bila predstavljena celostna podoba človeka v njegovih petih temeljnih odnosih.
Pedagoga Marko Juhant in Simona Levc sta v zadnjem času ena izmed najbolj poslušanih in aktivnih predavateljev. Mnogi starši se v poplavi informacij o tem, kako vzgajati, ne znajdejo in tudi zdajšnji vzgojni model izdeluje zagrenjene in brezciljne mladostnike. Ves čas jih je treba motivirati, nagrajevati, spodbujati. Ker tudi to ne deluje, starši grozijo, kaznujejo, izsiljujejo. Predstavila sta sistem vzgoje s spremljanjem otrokovih dolžnosti, oceno dela in rezultatov, ki ne potrebuje motiviranja, stalnega nagrajevanja in spodbujanja.
Zakonsko plat neprijetnih situacij, s katerimi se srečujejo šolniki, je predstavila mag. Gordana Možina z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Starši, druge osebe, državni organi ter nosilci javnih pooblastil morajo v vseh dejavnostih in postopkih skrbeti za otrokovo korist in to načelo je glavno vodilo za vse dejavnosti in vse postopke, ki bi lahko tako ali drugače vplivale nanjo. V razpravi, ki je sledila, pa so sledila vprašanja tudi s tega področja, kjer je nujno medsebojno sodelovanje in povezovanje državnih inštitucij.
Simpozij se je zaključil z mislimi na nove vsebine v naslednjem letu, predlagali pa so jih že udeleženci. Ti so bili letos v večjem številu in dvorano so zapolnili do zadnjega kotička, pripeljali pa so se z vseh koncev Slovenije – iz Primorske, Gorenjske, Prekmurja … Slomškov simpozij sta tudi letos podprla Občina Šentjur in Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport.
