Pred časom smo že ponosno objavili novico, da sta si dve osnovni šoli iz Občine Šentjur, OŠ Dramlje in OŠ Franja Malgaja Šentjur, s svojo bogato in načrtno kulturno dejavnostjo za tri leta prislužili nazivkulturna šola, ki ga podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
Uradno sta naziv šoli prevzeli prejšnji teden na zaključni prireditvi v Cerkljah na Gorenjskem. Prireditve so se udeležili predstavniki obeh šol in šentjurski župan mag. Marko Diaci. Po razglasitvi najbolj kulturne šole v državi in 53 novih kulturnih šol, med katerimi sta se znašli kar dve naši, je malgajevce na čelu s koordinatorico kulturne šole Bojano Potočnik, čakalo še prav posebno presenečenje. JSKD je namreč priznanje za izredne dosežke na področju gledališke dejavnosti in recitatorstva namenil OŠ Franja Malgaja Šentjur. Za vse pridobljene nazive šolam, vodstvom, predvsem pa mladim ustvarjalcem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo!
V nadaljevanju objavljamo uradno obrazložitev v celoti:
Osnovno šolo FRANJA MALGAJA ŠENTJUR je komisija nominirala ZA IZJEMNE DOSEŽKE NA PODROČJU GLEDALIŠKE DEJAVNOSTI in RECITATORSTVA, kar dokazuje njeno nadpovprečno uspešnost. Šola deluje na skoraj vseh vejah umetnosti (glasba, literatura, film, ples, slikarstvo ...). Povedati je treba, da so na mnogih področjih inovativni, saj ne posegajo po delih, ki so že narejena in pripravljena za poustvarjanje umetnosti, ampakustvarjajo svoje lastne gledališke igre, adaptacije književnih del v dramska, pripravljajo avtorske scenarije za snemanje filma... Tako želijo svojim ustvarjanjem na eni strani preseči osnovnošolske standarde v umetnosti, po drugi strani pa skušajo svoja dela vsako leto nadgrajevati. Odličen primer tovrstnega njihovega dela je lanskoletna predstava »Rekel je, da bo pesnik«, ki je dobila odlične kritike selektorjev lanskoletnih Živih besed in bila ednina osnovnošolska predstava, ki je bila povabljena na srednješolski Festival Vizije. Z zavidljivo mero govorne artikulacije ter izčiščeno, neprisiljeno, naravno in tekočo dikcijo priborili celo Vizionarja. Njihov največi prodor zaznavamo prav na področju ugledališčene poezije, s katero orjejo ledino na šolskih odrih.
S projektom Kulturna šola in razglasitvijo najboljših želi JSKD predstaviti najbolj kakovostne dosežke osnovnih šol na področju kulturnih dejavnosti ter širšo javnost seznaniti s primeri dobre prakse. Želimo, da bi projekt iz leta v leto spodbujal šole, da bi svojim učencem ponudile čim bolj kakovostne, raznolike in predvsem brezplačne kulturne dejavnosti, ki niso del šolskega kurikula, kar pomeni, da se dogajajo v času po pouku. V desetih letih jim je uspelo velik del šol in javnosti prepričati o pozitivnem vplivu kulturno umetnostne vzgoje - doslej so naziv kulturna šola podelili že več kot 250 osnovnim šolam od približno 450, pri čemer morajo šole naziv obnoviti vsake tri leta. Trenutnih nosilk naziva je skupaj z letošnjimi približno 200.
Smernice za pridobitev naziva kulturna šola:
Za naziv kulturna šola lahko kandidirajo šole, ki ustrezajo naslednjim pogojem:
