V četrtek, 4. oktobra 2012, se je na Ljudski univerzi Šentjur pričelo novo šolsko leto za udeležence Univerze za 3. življenjsko obdobje.

Pika Rajnar, AAMET certificirana predavateljica, je predstavila EFT metodo tapkanja. Tapkanje je stimulacija določenih akupresurnih točk z rahlim dotikanjem prstov in je tehnika za doseganje čustvene svobode. Metoda nam pomaga na različnih ravneh našega življenja, ali, kot je dejala predavateljica – osvobaja nas energijskih vozlov, kot nam krtača pomaga očistiti vsako površino, ki se je lotimo. Naše življenje je pogosto borba s časom in z zahtevami, ki nam jih postavljajo tako drugi kot mi sami. Da bi živeli harmonično življenje, se moramo osvoboditi starih travm in energijskih vzorcev.

Udeleženci, ki so se v velikem številu udeležili prvega srečanja, so z zanimanjem navdušeno poslušali uvodno razlago. Sledil je praktični del z vajami, pri katerem so z veseljem uspešno sodelovali. Predavateljica je znala tudi na veder način predstaviti posamezne vaje in tako poskrbela za smeh in zabavno vzdušje. Vsi so morali na začetku spiti vodo, saj tapkanje povzroča v telesu reakcijo, ki se kaže v obliki zehanja. To se je nekaterim res dogajalo, vendar kljub zehanju nikomur ni bilo dolgčas.

V sejni sobi Občine Šentjur so se zbrali udeleženci Univerze za 3. življenjsko obdobje, da bi izvedeli več o čebelarskih pridelkih in njihovem vplivu na zdravje. Predavanje sta vodila Matija Koštomaj in Ivanka Kovačevič, izkušena čebelarja iz Paridola, ki imata poleg čebelarstva tudi vzrejališče čebeljih matic. Preko čudovitih diapozitivov svojih panjev sta najprej predstavila svoje čebelarstvo, našo avtohtono vrsto čebel – kranjsko sivko in značilnosti čebelje družine. Neverjetna organiziranost čebel, njihov sistem gradnje in obrambe svojega doma ter skladiščenja medu je slušatelje kar presenetil. Med predavanjem so udeleženci izvedeli marsikaj novega, med drugim jih je prevzelo dejstvo, da čebele same v panju vzdržujejo stalno temperaturo 34 stopinj Celzija, tako v zimskem mrazu kot v poletni vročini.

Drugi del predavanja je bil namenjen vplivu čebeljih pridelkov na človeka in njegovo zdravje – veda, ki se s tem ukvarja, se imenuje apiterapija in kot so izvedeli udeleženci, je lahko vsak sam sebi apiterapevt, le pravilno mora uživati čebelje pridelke (med, cvetni prah, vosek, propolis in matični mleček). Ker imamo Slovenci to prednost, da za razliko od nekaterih drugih narodov gradimo čebelnjake, lahko v njihovi notranjosti vdihavamo zdravilne sestavine, ki izhajajo iz panjev in si tako krepimo pljuča ter izboljšamo počutje. Preko debate in spraševanj so udeleženci dobili tudi veliko koristnih napotkov, na kaj morajo biti pozorni pri nakupu medu, kako ga naj uživajo in da ga ne smejo pregrevati.  Srečanje se je zaključilo z degustacijo različnih čebeljih pridelkov, ki so bili deležni pohval.

Po razpravi o knjigi Psi, skrivnostnem romanu neznanega avtorja, so udeleženci Univerze za tretje življenjsko obdobje imeli dve srečanji, posvečeni zdravju in dobremu počutju. Knjižno razpravo je na srečanju vodil igralec Bojan Maroševič, ki je v uvodu uprizoril pravo malo gledališko predstavo.

Zadnje oktobrsko srečanje je bilo prvo, ki je postavilo na prvo mesto zdravje in dobro počutje. Franc Kamenšek je izvedel delavnico qi gonga, delavnica je bila sestavljena iz dveh delov: prvi del je bil teoretični in je predstavljal osnove kitajske tradicionalne medicine, drugi del pa je bil praktični (vadba). Udeleženci so se učili nežnih gibov, ki odpirajo in zdravijo telo ter duha. Pri tem je bila še posebej pomembna tehnika pravilnega dihanja, ki je lahko tudi oblika terapije, saj z nadzorovanim in pravilnim dihanjem lahko tudi znižujemo krvni pritisk in si pomagamo pri zdravstvenih težavah, odpravljanju stresa …

Prvo novembrsko srečanje z naslovom Z zdravo prehrano v vitalnejšo starost je pritegnilo precej zanimanja. Z zdravo prehrano si postavimo temelje zdravja in dobrega počutja, pri tem pa je še kako pomembna zdrava telesna teža. Toda porajajo se številna vprašanja, kot so: kaj, koliko in kdaj jesti, da bomo zadovoljili potrebe po vseh hranilnih snoveh in hkrati obdržali zdravo telesno težo? Kako se zdravo prehranjevati? Kaj delam narobe? Na ta in podobna vprašanja je slušateljem Univerze za 3. življenjsko obdobje odgovorila dr. Janja Klinčar, dietetičarka in lastnica Centra Naturhouse v Celju. Predstavila je zdrav način prehranjevanja in vzpostavitev normalne telesne teže po metodi Naturhouse.

Poudarila je, da je zelo pomembno zaužiti pet manjših obrokov na dan, da je potrebno jesti čim bolj pestro prehrano z veliko zelenjave, nekoliko manj sadja, pravo mero beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Najbolje je, če posegamo po sezonskih živilih lokalnega izvora. Poleg tega je potrebno popiti dovolj vode in v svoj vsakdan vnesti primerno obliko telesne aktivnosti, ki je prilagojena naši telesni kondiciji. Izberimo tak način vadbe, ki nas veseli in nam ustreza.

Po predavanju so poslušalci imeli možnost stopiti na posebno tehtnico, ki ne določi le teže, pač pa tudi sestavo telesa, to je delež maščob, vode in mišičnega tkiva, izračuna pa tudi indeks telesne mase in določi količino maščob v predelu pasu. Brez zadržkov so se vrstili na tehtnici in izvedeli več o sestavi svojega telesa. Zadovoljni so ugotavljali, da so dobili prave in enotne smernice o svoji prehrani, ki vključujejo pestro izbiro živil ravno v času, ko smo vsi z vseh strani in neprestano informirani o tem, kaj smemo jesti in česa ne, kaj je zdravo in kaj nam škodi.

V pričakovanju adventne nedelje je na Ljudski univerzi potekala delavnica izdelovanja adventnih venčkov, v okviru programa Univerze za tretje življenjsko obdobje.

Slavica Biderman, ki je vodila delavnico, je ustvarila prijetno vzdušje z glasbo, ob kateri so nekateri tudi zapeli. Pogovorili so se o simboliki štirih sveč in že so pod njihovimi spretnimi prsti nastajali čudoviti izdelki. Udeleženke so s sabo prinesle nekaj dekorativnega materiala, ki je našel svoje mesto na zelenih obročkih.
Ob zaključku delavnice so zadovoljne postavile adventne venčke na ogled, enega izmed njih pa so podarile zaposlenim na Ljudski univerzi.

Ljudska univerza Šentjur deluje tudi v programu Družinskih centrov, v projektu Mozaik mladosti in izkušenj. Osnovni namen programa je združiti dejavnosti na področju svetovanja, strokovnih predavanj in delavnic ter aktivnega preživljanja prostega časa z namenom izboljšanja kakovosti življenja družin.

Tako je četrtkovo srečanje udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje potekalo v obliki delavnice za osebnostno rast in samopomoč. Za razliko od prejšnjih srečanj, kjer so izvedeli, kako poskrbeti zase s pravo prehrano in vadbo, so se tokrat udeleženci posvetili notranji, duhovni rasti in osebni sreči.

Delavnica se je začela s predstavitvijo samih udeležencev – vsak udeleženec je izbral simbol, ki je na nek način odražal njega. Naslednja vaja je bila s čarobno skrinjico – tisti, ki jo je dobil v roke, je izrazil svoje želje, potrebe in hrepenenja. Skupaj so nato ustvarili miselni vzorec z odgovarjanjem na vprašanja, zakaj so ljudje zaskrbljeni, veseli, žalostni … Dobro poznavanje samega sebe je ena izmed osnov za doseganje notranjega miru.

Udeleženci so skozi sodelovanje izpostavljali zdravje kot največjo vrednoto in poudarili skrb zaradi finančnega položaja, čeprav jim denar ni vrednota. Vsak od nas ima težave, skrbi in tegobe, a le nekateri premorejo moč spopasti se z njimi. Dobro je, da ti na tej poti kdo pomaga in te vodi, zato so se nekateri odločili prijaviti v nadaljevanje delavnice.

V okviru projekta Dvig ravni pismenosti – Usposabljanje za življenjsko uspešnost, je Ljudska univerza povabila udeležence Univerze za tretje življenjsko obdobje na uvodno srečanje programa Knjige so zame.
Klepet ob knjigah je bil prav prijeten. Najprej so se spomnili, kako ljudje mnogokrat povejo največ, kadar molčijo in govorijo le oči, kretnje ali dejanja. Udeležencem so bile všeč knjižice, ki nagovorijo samo s slikami, zgodba pa je precej prepuščena naši domišljiji. Zanimivi so se jim zdeli tudi stripi za odrasle, ki predstavljajo zgodbo na drugačen način kot besedila brez podob. Ugotovili so, da so bili včasih med odraslimi stripi bolj priljubljeni – na primer v zlatih časih Alana Forda.

Za pokušino so prebrali nekaj krajših besedil in jih komentirali. Ker vsi v skupini  - eni manj, drugi bolj pogosto – v prostem času berejo in vedo, kaj si želijo prebirati, bo prav zanimivo izbrati knjigo, ki bi pritegnila vse udeležence v nadaljevanju programa.

Univerza za tretje življenjsko obdobje Ljudske univerze Šentjur je pripravila zadnje druženje v letu 2012, ki je bilo zabavno zastavljeno.

Za uvod so prisluhnili čudovitim zvokom citer Jasmine Levičar, doma in v tujini znane  in priznane citrarke.  Nežne domače pesmi, uglašene na praznični čas, so jih spodbudile, da so zraven tudi zapeli. Kulturnemu delu druženja je sledilo prijetno presenečenje. Nastopil je Božiček in prinesel vrečo z darili, poskrbel pa je tudi za obilo dobre volje.

Ob pogostitvi so nato še malo pokramljali in si zaželeli lepe praznike in vse dobro v novem letu.