Prejšnji teden je projektna skupina Šentjur – zdravo mesto pripravila okroglo mizo z naslovom Bolniški stalež zaposlenih na območju Upravne enote Šentjur pri Celju.

Namen okrogle mize je bil pregledati stanje na področju bolniških odsotnosti in invalidnosti na območju UE ter pripraviti osnutek za pripravo izhodišč za zmanjševanje bolniškega staleža in invalidnosti v prihodnosti.

Na okrogli mizi so sodelovali Jožef Utroša, dr. med., vodja nadzornih zdravnikov iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – Območna enota Celje, Nuša Konec Juričič, dr. med., predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, Boris Kramžar, dr. med., predsednik invalidske komisije I. stopnje iz ZPIZ OE Celje, Karmen Leskošek, direktorica območne službe Celje iz Zavoda za zaposlovanje, Melita Tasić Ilić, dr. med., direktorica Zdravstvenega doma Šentjur ter Dragiša Čolović, dr. med., iz Diagnostičnega centra Šentjur. Moderator okrogle mize je bil Marko Drešček, dr. med., med udeleženci pa so bili tudi predstavniki večjih zaposlovalcev na Šentjurskem.

Z leti se stalež zmanjšuje

V zadnjih dveh desetletjih je na šentjurskem območju zaznan upad bolniškega staleža (naprej: BS) in je nižji od regijskega povprečja.

Najvišji delež je bil zaznan leta 1995, ko je znašal 8,55 %, po letu 2003 pa ni več presegel 5 %. V prvih osmih mesecih znaša povprečje 4,36 %, kar je nekaj več od državnega povprečja, ki je znašalo 4,02 % in manj od regijskega, ki je znašalo 4,87 %. Omenjeni podatki se računajo na število zaključenih in ne aktivnih staležev. V letu 2010 je bilo tako na območju UE Šentjur pri Celju obravnavanih 3616 primerov BS, skupno število izgubljenih koledarskih dni pa je znašalo 80.014. Vsak zaposleni je bil z dela povprečno odsoten tri delovne tedne. V trenutno največjem zaposlovalcu Tajfunu je BS okoli 3 %.

V okviru šentjurskega staleža ga 54,8 % odpade na delodajalce, preostanek pa na ZZZS ,kar pomeni, da ga je nekaj več kot polovica krajšega od 30 delovnih dni, ki so jih dolžni kriti zaposlovalci. Večkrat je vzrok za stalež dolgotrajno čakanje na specialistične preglede.

Izbrani osebni zdravniki so največkrat napisali potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela v trajanju 2-5 dni, sledijo pa staleži v trajanju 11—20 dni. 21 primerov BS je trajalo več kot leto dni.

Razlogi in vzroki za bolniški stalež

Izmed razlogov za BS so v 70 %  prevladovale bolezni, 15,4 % je bilo poškodb izven dela in 8,8 % zaradi poškodb pri delu.

Med boleznimi je bil delež BS v UE Šentjur pri Celju najvišji zaradi poškodb in zastrupitev izven dela (1,34 %), sledile so bolezni kosti, mišic in gibal (0,99 %), poškodbe in zastrupitve  pri delu (0,34%), bolezni dihal (0,25 %), bolezni obtočil (0,24 %), bolezni prebavil (0,19 %), duševne in vedenjske motnje (0,19 %), bolezni živčevja (0,185 %).

Glede na vzroke posameznih odsotnosti so bili zaposleni najdlje časa odsotni zaradi nosečnosti, bolezni živčevja, raka, bolezni obtočil  in poškodb izven dela. 

Moški so bili najdlje odsotni  zaradi bolezni živčevja, bolezni obtočil, poškodb izven dela, rakavih obolenj in poškodb pri delu.

Ženske so bile najdlje odsotne zaradi nosečnosti, raka, poškodb pri delu, bolezni živčevja in duševnih motenj.

Šentjursko območje še vedno izstopa po številu samomorov, medtem ko je bolniški stalež zaradi duševnih motenj primerljiv z regijskim povprečjem. To lahko pomeni, da ljudje zaradi psihičnih težav na iščejo pomoči v obsegu, ki bi bil pričakovan.

Glede na vzroke so bili najpogosteje zaposleni odsotni zaradi bolezni mišic in kosti, poškodb izven dela in bolezni dihal.

Moški so bili najpogosteje odsotni zaradi poškodb izven dela, bolezni mišic in kosti ter bolezni dihal.

Ženske so bile najpogosteje odstotne zaradi nege, bolezni dihal in bolezni mišic ter kosti. 

Glede na starostno strukturo so bili zaposleni, stari od 20 do 44 let, povprečno odsotni 15,8 dni, v starosti od 45 do 64 let pa že 34,7 dni. Posamezna odsotnost moških v vseh starostih je daljša od odsotnosti pri ženskah. Največ primerov BS je bilo v skupini 20 do 44 let.

Zaradi strahu pred izgubo zaposlitve se mnogi zaposleni ne odločajo za obisk zdravnika, čeprav so na drugi strani mnogi v staležu, čeprav bi lahko delali. Delež BS se povečuje tudi med brezposelnimi, kjer gre običajno tudi za beg pred aktivnim iskanjem zaposlitve in upanjem za podaljšanjem denarnega nadomestila. Zdravstvene težave je na Šentjurskem navajalo kar 37 % brezposelnih.

Poklicna rehabilitacija

Udeleženci so spregovorili tudi o zaposlenih, ki so še delovno sposobni, vendar ne za isto opravilo, kot so ga opravljali prej. Ena od možnosti je vsekakor poklicna rehabilitacija, kjer imajo delodajalci priložnost pomisliti o nalogah, ki bi jih rehabilitirani delavci lahko opravljali, saj se prepogostokrat zatekajo k iskanjem novih ljudi. Prav tako imajo delavci možnost, da se vključijo v različne programe in pridobijo nova znanja, s katerimi lahko delo poiščejo tudi drugje.

Manj preventive pri zaposlovalcih, več javnih programov

Pred desetletji je bilo nekaj povsem običajnega, da so v delovnih kolektivih namenjali posebno pozornost zdravju in rekreaciji, kar se sedaj zmanjšuje oz. je prepuščeno posameznikom. Mnoge delovne organizacije, kljub krčenju sredstev, zdravju zaposlenih namenjajo veliko pozornosti. V tem času se je izboljšala splošna zavest, da mora zdravje predvsem skrbeti vsak sam z zdravim načinom življenja.  Poleg tega pa država vem odraslim prebivalcem v določeni starosti zagotavlja preventivne preglede  za zgodnje odkrivanje bolezni srca in ožilja, raka na materničnem vratu (ZORA) ter debelem črevesu in danki (SVIT).