Na Hotunju se je l. 1821 rodil geograf in kartograf Blaž Kocen. Po končani gimnaziji in liceju v Gradcu je nadaljeval šolanje na bogoslovju v Celovcu. Kot kaplan je služboval v raznih krajih na Spodnjem Štajerskem vse do l. 1850, ko je pričel z delom učitelja, najprej v Celju, nato v Ljubljani, Gorici in nazadnje v Olomoucu na Moravskem. Ves čas se je veliko ukvarjal z didaktiko geografije in s pisanjem učbenikov, najbolj pa je zaslovel s svojimi atlasi. Njegov prvi atlas, ki je izšel leta 1861, je njegovo najbolj znano delo. Popolnoma spremenjen vendar še vedno pod istim imenom (Neuer Kozenn Atlas) izhaja še danes. Skupno je izšlo nekaj milijonov izvodov tega atlasa, že v skoraj 300 izdajah in ponatisih v številnih jezikih. Kocen je bil tudi avtor mnogih stenskih in ročnih zemljevidov, od katerih so se ohranili le redki. Izhajali so v nemškem, madžarskem, češkem, poljskem in drugih jezikih. O kvaliteti njegovih del največ pove podatek, da so se kljub napredku v tehniki, uporabljala še več desetletij po njegovi smrti.
Na Blaža Kocena, velikega moža Slovenije, danes spominja obeležje ob spominski hiši na rojstnem Hotunju pri Ponikvi, katerega je leta 1972 postavilo Društvo slovenskih geografov. Od leta 1975 nosi njegovo ime tudi osnovna šola na Ponikvi. V zadnjem času zanimanje zanj in njegovo delo narašča. Leta 2007 je Slovenska matica organizirala mednarodni simpozij o Blažu Kocenu in izdala zbornik. Občina Šentjur je istega leta izdala knjižico o njem, katere avtor je prof. Rožle Bratec Mrvar. Na mestu nekdanje rojstne hiše na Hotunju je družina Debelak postavila manjšo leseno hišo. Turistično olepševalno društvo Ponikva je v njej l. 2009 uredilo stalno razstavo o življenju in delu Blaža Kocena.
Dostop:
Odprto:
Ob sobotah in nedeljah oz. po predhodnem dogovoru.
Vstopnina: 1 €, skupine imajo popust.
