V torek, 19. septembra 2017, ob 19. uri v veliko dvorano Ipavčevega kulturnega centra Šentjur na predstavitev knjige Josip Čretnik : pozabljeni šentjurski rodoljub.
Zdenka Plavsteiner (1954), doma v Dramljah, je napisala svoj prvo zelo obsežno delo:
Josip Čretnik : pozabljeni šentjurski rodoljub, s predgovorom ddr. Igorja Grdine. Izdajo knjige so omogočili: Občina Šentjur, Knjižnica Šentjur in Domoljubno društvo Franjo Malgaj, Šentjur, v septembru 2017.
Knjiga opisuje življenje in delo šentjurskega rodoljuba, obrtnika in narodnega buditelja ter nekdanjega dolgoletnega župana, ki je v dveh mandatih Šentjurju zagotovil elektriko in vodovod. To je biografija o Josipu Čretniku, ki je ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja na Spodnjem Štajerskem, v okviru Avstro-Ogrske in kasneje Kraljevine Jugoslavije, uspešno razvijal obrtno dejavnost – izdelavo poljedelskih strojev, aktivno pa se je kot veliki rodoljub vključeval v vse narodne aktivnosti v domačem kraju in v širšem slovenskem prostoru. Kot uspešen obrtnik se je aktivno vključil v Obče slovensko obrtno društvo v Celju, kjer je zavzeto sodeloval pri organizaciji obrtnih shodov in v vseh aktivnostih tega društva v boju za slovensko uradovanje in za pravice slovenskega obrtništva – temelja gospodarske samobitnosti. Kot velik narodnjak je skupaj s celjskimi liberalci uresničeval v Sv. Juriju ob J. žel. program Narodne stranke za Štajersko, zapisanem v knjižici »Štajerski Slovenci, kaj hočemo! Podpiral je vsa narodna društva in je bil zavzet Sokol. Po koncu prve svetovne vojne se je aktivno vključil v izgradnjo nove države (sodeloval je v upravi Sokola Sv. Jurij ob J. žel.) ter kot politik liberalec v Kraljevini SHS oz. kasneje v Kraljevini Jugoslaviji vse do začetka druge svetovne vojne. S svojim zavzetim političnim udejstvovanjem v domačem kraju in okraju (srezu) Celje-Vransko je bil cenjen in poznan tudi v širšem okolju takratne mariborske oblasti in v Dravski banovini. Knjiga pa opisuje tudi takratne družbene in politične razmere na Slovenskem.
Vstop prost.
Organizator: Knjižnica Šentjur in Domoljubno društvo Franja Malgaja Šentjur
