V Občini Šentjur se v teh dneh po več krajih odvija projekt sanacije črnih odlagališč. Za občino izjemno pomemben okoljevarstveni projekt Remedisanus koordinira Inštitut za okolje in prostor, vključuje pa tako evidentiranje kot aktualno sanacijo odlagališč.
V Občini Šentjur je bilo za sanacijo izbranih deset lokacij črnih odlagališč, enega večjih pa sta si danes na terenu ogledala župan mag. Marko Diaci in direktorica inštituta doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik. Obiskala sta lokacijo črnega odlagališča v Gorici pri Slivnici, kjer na razpisu izbrani izvajalci del iz podjetja Saubermacher čistijo mrtvišče oziroma mrtvi rokav Voglajne (t.i. Črni tumf). Župan Diaci je ob tem poudaril skrb Občine Šentjur za okolje ter pomen večje osveščenosti ljudi.
»Dejstvo je, da so ti odpadki bremena preteklosti, ki so se nabirala skozi leta, predvsem v časih, ko še ni bilo organiziranega odvoza odpadkov. Zato tudi ne gre iskati krivcev, ampak predvsem poskrbeti za sanacijo ter za to, da v bodoče takšnih obremenitev narave več ne bo. Prav pa je, da se nevarnih odpadkov lotimo organizirano in da delo opravijo ljudje, ki so za to strokovno usposobljeni. Je pa res, da je čiščenje povezano s precejšnjimi stroški, zato smo veseli sodelovanja z inštitutom, ki je za projekt pridobil tudi evropska sredstva,« je med drugim povedal Diaci.
Doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik je predstavila potek dela, ter povedala, da bodo podatki o skupnih količinah v projektu očiščenih odpadkov znani šele ob koncu. »Odlagališča so do določene mere nepredvidljiva, ker kopanje v globino pogosto pokaže, da je odpadkov še veliko več, kot smo pričakovali. Glede na vrsto odpadkov pa je treba prilagoditi delo, logistiko in odvoz. Smo pa na podlagi kriterijev za sanacijo res izbrali deset najbolj izstopajočih odlagališč v občini, na enem odlagališč bomo izvedli tudi popolno ekoremediacijo,« je izpostavila Ribarič Lasnikova.
Kot je še dodal vodja oddelka za okolje in prostorsko načrtovanje Občine Šentjur Edvard Peperko, je ogledano odlagališče na območju, kjer sicer še ni nature 2000, vendar obstajajo načrti, po katerem bi se to varovano območje razširilo vse do Slivniškega jezera. Na očiščenem območju pa bodo zdaj lažje »zadihale« vsaj dve redki vrsti rib in školjka.
