Krajine 

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je šentjurska galerija odprla vrata razstavi slikarskih del Branka Gajšta. Avtor tokratne razstave je svoj čas deloval kot profesionalni slikar, imel preko 100 samostojnih razstav, se udeležil več kot 200 skupinskih razstav, še vedno pa z veseljem sodeluje na raznih slikarskih srečanjih, uspešen je kot organizator likovnih prireditev in je pobudnik likovne kolonije na Štatenbergu ter ex-tempora v Žetalah. Posledica vsega omenjenega so številne nagrade in priznanja. Krajin se je Branko Gajšt posluževal tudi na gostovanjih na naših likovno-kiparskih kolonijah Ipavčeva paleta, iz česar gre sklepati, da je z našim Društvom likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur dober prijatelj.

»Slikar Branko Gajšt sodi med tiste redke predstavnike slovenskega krajinarstva, ki gradijo svoj prepoznavni likovni izraz na

tradicijah barvnega realizma in impresionizma, ohranjajoč običaj ustvarjanja na prostem. K prevladujoči krajinski motiviki rad vključuje vedute in redkeje marine, posebnost pa so njegove žanrsko navdihnjene figuralne kompozicije (kmetica, kmet, muzikantje, družba ob pijači in podobno,« je med drugim v katalogu tokratne razstave zapisala likovni kritik Mario Berdič, ki je o slikarju in razstavi spregovoril na odprtju. Za popestritev dogodka so s pesmijo poskrbele pevke Ženskega pevskega zbora Dramlje.

Krajine Branka Gajšta

Vabilo 
Katalog

 

 

Portret duše

 

V petek, 6. decembra 2024, je bilo v galeriji Zgornji trg Šentjur odprtje razstave Portreti duše slikarja in arhitekta Tadeja Žugmana.

Avtor razstave je do perfekcije pripeljal ustvarjanje portretov, njegova dela so barvno in oblikovno dovršena do te mere, da jih lahko uvrščamo v fotorealizem. Zato vzbujajo pri gledalcih veliko občudovanje, saj gre res za izjemno dodelanost slike oz. portreta.

Tadej Žugman je navezan tudi na Šentjur, saj sta v hiš, kjer je sedaj galerija, živela njegova dedek in babica. Tudi kasneje se je pogosto vračal k sorodnikov v »njegov drug rojstni kraj«, zato je razstavo posvetil članom rodbine Čretnik. Odprtje razstave je bilo v znamenju sproščenega pogovora  z avtorjem, odličnega nastopa vokalistk GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur ter pripovedi spominov iz mladosti družine Čretnik, ki sta jih obiskovalcem zaupala tako avtor kot tudi njegov stric Karl Čretnik.

Na predvečer zaprtja razstave 1. februarja  2025 bo organizirano še  strokovno vodenje z avtorjem po razstavi.

 
Tadej Žugman                                                                                                            Vokalistke GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur

 
Člani družine Čretnik, ki jim Tadej Žugman posveča razstavo

Vabilo
Katalog

 

Ipavčeva paleta VII – Domov

 

Na zadnjo avgustovsko soboto letos je Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik šentjur organiziralo že VII. Ipavčevo paleto z naslovom Domov, ki so se je udeležili likovni ustvarjalci iz Slovenije in tujine. 11. oktobra 2024 je v šentjurski galeriji potekalo odprtje del, nastalih na tej koloniji. Dogodek so glasbeno popestrili člani Vokalne skupine Jakobčani, ki jo vodi priznan glasbenik Luka Černe. 

Pobudo za kolonijo je leta 2018, ko je bila organizirana prva Ipavčeva paleta, dal prejšnji predsednika društva Dragan Podovac. V Društvu likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur so se odločili letošnjo Ipavčevo kolonijo posvetiti spominu na Rudolfa Maistra. Vlada Republike Slovenije je namreč leto 2024 razglasila za leto generala Rudolfa Maistra v čast njegovim izjemnim zaslugam za slovenski narod. Ustvarjalci so se prepustili likovnemu in kiparskemu ustvarjanju in na platna upodabljali motiviko v povezavi z Rudolfom Maistrom, Šentjurjem …, nastalo pa je tudi nekaj del, ki z omenjenim nimajo kaj dosti skupnega, so pa morda za njih bili navdih Ipavci oziroma njihova glasba.

Ustvarjalci Ipavčeve palete                                                                 Podžupanja in Vokalna skupina Jakobčani

      

Dela Ipavčeve palete

Vabilo 
Katalog

 

Ohranjeni spomini

Zadnji avgustovski petek 2024 je v Galeriji Zgornji trg Šentjur potekalo odprtje samostojne razstave ustanovnega člana in mentorja Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur Iva Brodeja ob njegovi 70-letnici z naslovom Ohranjeni spomini. Številčen obisk dogodka je dokazal, da je Brodej tako med likovniki kot v lokalni skupnosti cenjena osebnost. V kulturnem programu so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora Planina z zborovodjem Matejem Romihom.

Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, ki ga je pomagal ustanoviti in graditi Ivo Brodej, je letos praznovalo 25-letnico. V vseh teh letih je Ivo vanj vlagal svoje delo, znanje, ideje … in ga tako pomagal sooblikovati v celico, na katero so v kraju lahko ponosni. "Brodeja kot slikarja navdihuje narava v vseh svojih pojavnostih; ustavi se ob svetu, občuduje drevo, navduši ga travnik, čez katerega zaveje veter, postoji pod cvetočo jablano in vdihuje njen medeni vonj; razmišlja o zapuščeni domačiji, okrog travnika je ograda in če se kot sprehajalec sprehodi čez travnik proti obronkom gozda, tam stojita hlev in senik, na nebu slikar gleda potovanje oblakov, usede se na breg potoka in lahko opazuje vodo ure in ure," je med drugim zapisal Erna Ferjanič v katalogu tokratne Brodejeve razstave. 

Ivo s člani društva                                                                                                          Dela Iva Brodeja

 

    

Dela Iva Brodeja

 

Vabilo

Brošura

 

 

 

Vdihnimo novo življenje in neUPORABNA umetnost – instalacije lesenih uporabnih elementov

 

Prvo junijsko soboto 2024 je v galeriji potekalo odprtje razstave Kluba brigadirjev MDB Miloš Zidanšek Šentjur z naslovom Vdihnimo novo življenje in razstave unikatnih lesenih izdelkov Rafaela Košca Tekavca neUPORABNA umetnost – instalacije lesenih uporabnih elementov. Razstava šentjurskih brigadirjev ponuja fotografije z delovne akcije pogozdovanja na Krasu po uničujočem požaru leta 2024, ki so se je pod vodstvom predsednika Janeza Kukoviča udeležili tudi šentjurski brigadirji.  

Poleg omenjene šentjurska galerija gosti še eno razstavo, in sicer gre za razstavo lesenih izdelkov  profesorja likovne vzgoje Rafaela Košca Tekavca, ki iz odpadnega lesa in zavrženih lesenih kosov, ki jih večina že zavrže, izdeluje nove, moderne in nadvse uporabne izdelke. Avtor svoj umetniški izraz najlažje zaživi v lesenih izdelkih, ki zraven estetske vrednosti nosijo tudi praktični namen. Pri delu uporablja različne vrste lesa, večinoma je to les dreves, ki so živela med ljudmi, zato ima prav vsako med njimi svojo zgodbo in ta zgodba v njegovih izdelkih živi naprej.

 

 

Barvitih 25

 

Na predzadnji aprilski petek 2024 je v šentjurski galeriji potekalo odprtje redne letne razstave Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, ki letos beleži 25-letnico delovanja. Članom in članicam društva sta za uspešno delo čestitala župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci in predsednica prijateljskega Društva železničarjev slikarjev "Plavo svjetlo" Zagreb Tanja Horvat. Za zboke ob barvah na dogodku so poskrbeli člani skupine Mali petek iz Društva Bum. 

 

Poleg razstave tokrat abstraktnih likovnih del le-to dopolnjujejo ročna dela članic sekcije Vezilje, ki deluje v sklopu društva. »Po dolgem obdobju našega delovanja in občutkih, da že veliko znamo, smo si zadali zelo zahteven cilj raziskati zakone abstraktnega slikarstva. Abstrakcija pomeni odmik od realnosti, upodabljanje motivov, ki v ljubiteljskem izražanju predstavljajo temelje. V prenesenem pomenu je to sporočanje, ki ne temelji več na videnem, temveč na razumevanju in celo na filozofiji. To je smer umetnosti, pri kateri čista oblika in barva skupaj z uporabljenimi materiali in podlago tvorita vsebino dela,« je v katalogu tokratne razstave zapisal mentor v društvu Ivo Brodej.

 

 

Razstavljena abstraktna dela

 

Člani skupine mali petek                                Člani DLU Rifnik Šentjur

Avtor fotografij: Tomaž Kolar

 

Vabilo 

Katalog

 

Je tekla lepše nit od rok

 

Pred glavnim dogajanjem letošnjega Šentjurjevega je v šentjurski galeriji potekalo odpretje razstave z naslovom Je tekla lepše nit od rok v organizaciji Društva upokojencev Šentjur v sodelovanju z Občino Šentjur. Gre za razstavo ročnih del članic sekcije Društva upokojencev Šentjur Klepetulje in likovnih del članice Društva upokojencev Šentjur Zdenke Dimec, prav tako pa je razstavi dodan slovenski poprtnik Klavdije Simler. Z ljudskimi pesmimi so dogodek popestrili ljudski pevci Jesensko cvetje.

 

Klepetulje delujejo od leta 2005. Gre za skupino gospa, ki svojo energijo in prosti čas namenjajo ustvarjanju ročnih del. Poslužujejo se tehnik vezenja, klekljanja, kvačkanja, rešiljeja in šivanja. V času delovanja sekcije se je zvrstilo kar nekaj razstav, ki so bile dobro obiskane. Nekaj jih je bilo v okviru Jurjevanja, ob 60-letnici društva je bila razstava v šentjurskem kulturnem domu, nekaj samostojnih razstav je bilo v Ipavčevi hiši, ob 70-letnici društva pa je bila razstava v Galeriji Zgornji trg Šentjur. Članice so sodelovale na Festivalu za III. življenjsko obdobje v Ljubljani, lani na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, na razstavah Pokrajinske zveze društev upokojencev v Celju in drugje, redno obiskujejo mednarodni festival vezenja v Velenju in razstave, ki jih pripravljajo druga društva.

 

Poprtnik, obredni božični kruh, je Klavdija Simler naredila za mednarodno tekmovanje Gast Expo 2024 v kulinarični artistiki v Celovcu in zanj prejela srebrno priznanje in srebrno medaljo. Okrasila ga je z vrtnicami, ki predstavljajo rožni vrtiček, ki nas navdaja s srečo. Na njem marljive čebele nabirajo med in ga hranijo v satje za naše zdravje. Dodala je pšenično klasje, da bi bilo obilo hrane za vse. Med klasjem in rožami sedijo ptice miru, ki jih pošilja v svet. Na vrhu je venec iz lovorovih in hrastovih listov, ki se tradicionalno uporabljalo za nagrajevanje zmagovalcev na različnih tekmovanjih. Cel poprtnik je narejen iz testa in prav vse na njem je užitno.

 

 

Ročna dela sekcije Klepetulje

 

 

Poprtnik Klavdije Simler                                                                                     Dela Zdenke Dimec                                                                 

Avtor fotografij: Tomaž Kolar

 

Vabilo

Plakat

 

 

Umetnost na pirhih

 

Šentjurski Zgornji trg je od druge polovice marca bogatejši za umetnino, poslikano s tradicionalnimi motivi s strani predstavnikov hrvaške naive, imenovano Pisanka iz srca. To posebno likovno izročilo naivne umetnosti izvira iz srca Podravine, iz Hlebin, za tovrstno umetnino pa si je kar nekaj časa prizadevalo Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, ki je ob podpori Občine Šentjur projekt uspelo realizirati. 

 

Čas velike noči in odkritje skulpture sta bila iztočnica za idejo o razstavi pirhov, zato so se člani in članice Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur odločili, da platna zamenjajo z jajci, k sodelovanju pa povabili članice likovnega študijskega krožka na Ljudski univerzi Šentjur in Likovni klub DUGA Pitomača iz sosednje Hrvaške. Rezultat je čudovita mednarodna razstava pirhov, ki so prava umetniška dela in nudijo obilo užitkov ob ogledu.

 

Umetnost na pirhih                                                                                                                                                                                                                       Pisanka iz srca

 

 

''Halštat'' ali železna doba                                                                             

 

Na predvečer kulturnega praznika je v Galeriji Zgornji trg potekalo odprtje kiparske razstave Leopolda Methansa z Zgornje Velke, ki je v letih intenzivnega dela razvil zavidanja vreden opus in svojevrstno likovno govorico. V šentjurski galeriji je Methans že razstavljal na Ipavčevih paletah, na tokratni samostojni razstavi pa so razstavljena dela sestavljenke plastik oziroma kipov, ki jih avtor zlaga v kompleksne stvaritve po principu »ready made« oziroma že izdelanih predmetov, ki jih sestavlja v nove podobe ter jim daje povsem nove dimenzije, kot je njihov prvotni namen.

 

Leopold Methans je član Likovne sekcije KUD Gabrijel Kolbič z Zgornje Velke, preobrat na njegovi ustvarjalni poti pa je pomenila včlenitev v Likovno društvo Gornja Radgona, kjer mu je kvalitetno in strokovno delo mentorjev prineslo prve uspehe. Sodeloval je na večini društvenih razstav ter razpisih, na katerih so člani likovnega društva organizirano sodelovali v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem. Prav tako je samostojno razstavljal v Sloveniji in na Hrvaškem, je avtor ali soavtor nekaj javnih skulptur: Bruchsal v Nemčiji, v Lenartu, Voličini, Jurovskem Dolu… redno sodeluje na izboru za zlato paleto Zveze likovnih društev Slovenije, za kar je do sedaj dobil nekaj certifikatov za kvalitetno likovno delo, v letu 2016 pa tudi zlato ter v letih 2017 in 2018 srebrno paleto zveze. V letih 2014, 2016, 2018, 2020 in 2022 je bilo njegovo kiparsko delo izbrano za državno tematsko razstavo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. V Zgornjem Dražen Vrhu ima Leopold Methans v lasti 200 let staro hišo, ki jo namenja ohranjanju kulturne dediščine, galerijski dejavnosti in kulturnim dogodkom.

 

Dela Leopolda Methansa

 

                             

 

Leopold Methans                                                               Folklorna skupina Blagovna

 

Vabilo

 

Katalog

 

Plakat

 

 

Ipavčeva paleta VI - Vedute Šentjurja

 

Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur je letos že šestič organiziralo mednarodno likovno-kiparsko kolonijo Ipavčeva paleta, katere idejni oče je nekdanji predsednik društva Dragan Podovac. Letošnja rdeča nit so bile vedute - v slikarstvu in grafiki realni posnetki pokrajine ali mesta, in tako so dela nastajala pod skupnim naslovom Vedute Šentjurja. Odprtje razstave nastalih del je potekalo v sklopu Ipavčevih kulturnih dnevov 6. oktobra 2023, glasbeno pa je dogodek popestrila violinistka Inga Ulokina. 

 

Dela Ipavčeve palete VI

 

    

Violinistka Inga Ulokina                                                                                                        Ustvarjalci Ipavčeve palete VI

 

Vabilo

 

Katalog

 

 

Od Alp Do Drave

 

V sklopu Šentjurskega poletja je bilo zadnji petek v avgustu odprtje slikarske razstave predstavnika hrvaške naivne umetnosti Stjepana Pongraca. Stjepan Pongrac, rojen v Gabajevi Gredi pri Hlebinah, je član Društva naivnih slikarjev in kiparjev Hlebine. Stjepan živi in ustvarja v rojstnem kraju, kjer obiskovalcem v svojem ateljeju ponuja nepozabno umetniško doživetje. Odprtja so se udeležili številni člani hlebinskega društva, dogodek pa je glasbeno popestrila Vokalna skupina Jakobčani. 

 

 

Stjepan Pongrac                                                           Likovna kritičarka Božica Jelušić                          Moška vokalna skupina Jakobčani

 

Dela Stjepana Pongraca 

 

Vabilo

 

Katalog

 

    

Barvitih 24

 

Redna letna razstava likovnih del članov in članic Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur in ročnih del članic sekcije Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur Vezilje se je odprla v ponedeljek, 17. 4. 2023. V sklopu kulturnega programa je nastopila Vokalna skupina Glasovir, članicam in članom društva pa je ob tem dogodku prišla čestitat in jih pozdravit podžupanja Občine Šentjur Silva Kožel. 

 

»Članice in člani smo bili pridni in ustvarjalni. Na naših delavnicah smo se lotevali vprašanj o zakonitostih likovne teorije in se posvečali tudi analizi novih nastajajočih del. To pot si nismo zadali nobene teme, na katero bi ustvarjali, temveč se je vsak avtor posvečal osebni izpovedi, motiviki, subjektivnim pogledom na svet in se spoprijemal s svojimi osebnimi izrazi in pristopi. Dopuščamo in tudi vzpodbujamo osebni izraz, svobodno izbiro motivov in tehnik. Ko je delo v fazi nastajanja, pa se sproti pogovorimo o problemih med delom, opozarjamo na napake in se veselimo uspešnih rešitev," je za katalog tokratne razstave zapisal mentor društva, likovni pedagog Ivo Brodej. 

 

Predsednica DLU Rifnik Šentjur Mojca Sivka                                                                       Podžupanja Silva Koželj in Vokalna skupina Glasovir

 

Razstava slikarskih del                                                                                                           Razstava ročnih del

 

Vabilo

 

Katalog

 

 

Umetnost skozi ženske oči

 

Razstava likovnih del članic Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur in ročnih del članic sekcije Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur Vezilje se je v šentjurski galeriji odprla v petek, 10. 3. 2023. Na dogodku je bila predstavljena tudi pesniška zbirka z naslovom Vesolje življenja avtorice Sabine Mulej, sicer članice Literarnega društva Šentjur. Organizatorja dogodka Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur in Literarno društvo Šentjur, in sicer v sodelovanju z Občino Šentjur, sta  v dogodku združila tako likovno kot besedno umetnost, v kulturnem programu pa je sodelovala Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur. 

 

Sabina Mulej, moderatorka Anita Koleša in Mojca Sivka, predsednica DLU Rifnik Šentjur

 

Vabilo

Katalog

 

 

Z besedo med podobe
Slikarska razstava Polone Kitak

 

Na slovenski kulturni praznik je bila v sklopu Kulturnega menija prešernega dne (kulturnih dogodkov v občini Šentjur na  8. februar) v Galeriji Zgornji trg postrežena večerja, in sicer likovna s ščepcem literature, natančneje – svoja dela je na ogled postavila slikarka Polona Kitak, dogodek pa je postregel tudi z nekaterimi njenimi literarnimi umetninami. Odprtje razstave v organizaciji Literarnega društva Šentjur in OI JSKD Šentjur je moderirala Anita Koleša, kulturno pa so ga obogatile pevke Vokalne skupine Glasovir. Likovna kritika v katalogu tokratne razstave je prispevek Anamarije Stibilj - Šajn, univ. dipl. um. zg. 

 

Likovno-literarna predstavitev avtorice Polonce Kitak Z besedo med podobe vključuje njeno 36. samostojno razstavo. Predvsem likovnemu delovanju se zadnji dve desetletji intenzivno posveča v sozvočju z literarnimi teksti. Čeprav jo je življenjska pot najprej vodila do inženirskega poklica in kasneje andragoškega dela, je našla teoretično povezavo v tekstilni tehnologiji s specializacijo barvne metrike, kot organizatorka  izobraževanja odraslih je vodila mednarodne ustvarjalne delavnice.

Priljubljene motive črpa iz videnega in notranjega sveta, blizu ji je tudi ilustracija; ravno letos mineva dvajset let od izdane otroške slikanice Velike punce pod okriljem Literarnega društva Šentjur. Prav tako je bila dolgoletna aktivna članica in tajnica Likovnega društva Rifnik Šentjur. Sodelovala je na številnih ex temporih doma in v tujini, se udeležila natečajev na likovnem in literarnem področju. V tem obdobju je pridobila številne reference. Umetnost je zanjo lepota, univerzalni jezik, ki povezuje.

 

 Polona Kitak                                                                          Vokalna skupina Glasovir

 

Katalog

Plakat

 

Ipavčeva palet V - Sloven'c Slovenca vabi

V sklopu Ipavčevih kulturnih dnevov 2022 je v Galeriji Zgornji trg Šentjur v petek, 21. oktobra 2022, zvečer potekalo odprtje del pete Ipavčeve palete z naslovom Sloven'c Slovenca vabi. Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur je letos že petič organiziralo likovno kolonijo Ipavčeva paleta, ki nosi naslov po sloviti šentjurski dinastiji Ipavec, katere potomec – Joži Ipavec je bil slikar in scenograf. Prvo septembrsko soboto so v mesto Ipavcev prišli ustvarjalci iz Slovenije in tujine, se prepustili likovnemu in kiparskemu ustvarjanju in na platna upodabljali Antona Martina Slomška ali z njim povezane motive ali motive, za katere so bili navdih Ipavci oziroma njihova glasba.

»Prav zanimivo bo, kot vsa leta doslej, videti, kako so Slomšek in lepote ter gostoljubje naše občine, krajev nagovorili kreativno žilico vseh udeležencev,« je za katalog letošnje Ipavčeve palete zapisal šentjurski župan mag. Marko Diaci. Letos se je palete udeležilo 40 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Nepala. Vsi, ki so se odprtja udeležili, so bili, tako kot ostali obiskovalci, lahko navdušeni nad nastopom Vokalne skupine 7 de'ci, ki je skrbela za glasbeno popestritev dogodka. 

   

Vabilo

Katalog

 

Poletni slikarski diptih

Prvi avgustovski ponedeljek je Galerija zgornji trg Šentjur postregla z razstavo z naslovom Poletni slikarski diptih, katere avtorja sta Vlado Geršak in Božidar Ščurek, sicer člana Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur. Odprtje, ki je potekalo v sklopu Šentjurskega poletja 2022, je zaznamoval nastop Drameljskih Dalmatincev, skupine, ki deluje v okviru Kulturnega društva Dramlje. Organizator razstave  je bilo v sodelovanju z Občino Šentjur Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjru, aktivnosti glede odprtja in same postavitve pa je vodil bivši predsednik društva Dragan Podovac. Zbrane je pozdravila podžupanja Občine Šentjur Silva Koželj, v kulturnem programu pa je z recitacijo pesmi Kako portretiraš ptico, katere avtor je Jacques Prevert, sodelovala Božidarjeva žena Lada Ščurek.

"Slikar Vlado Geršak pripada krogu celjskih likovnikov, za katerega je značilno, da so glede na že desetletja trajajočo živahno likovno dejavnost osrednjega medobmočnega vodilnega celjskega Likovnega salona v svoji umetniški ustvarjalnosti izjemno eksperimentalni. Tako ni nič nenavadnega, da sta tudi v ponudbi Vlada Geršaka zastopana hkrati abstrakcija in realizem. Tako so že povsem klasični slikarski posegi Vlada Geršaka območje abstraktnega komponiranja z obliko in barvo kot proces zgolj epizodnega značaja in so pomembni predvsem glede pridobivanja novih slikarskih izkušenj, ki jih sem in tja dokaj likovno uspešno in zanimivo uporabi slikar v kompozicijah, ki presegajo dimenzije realnega. Bistveno težišče slikarstva Vlada Geršaka je predvsem v želji po slikarskem obvladovanju principov realizma,« je med drugim v likovni kritiki zapisal dr. Mirko Juteršek.

"Božidar Ščurek je že v gimnaziji v sebi nosil slikarski talent, ki ga je nedvomno podedoval po svojem očetu Jožetu. Že precej let je vpet v slovensko likovno dogajanje, je reden gost slovenskih slikarskih prireditev, ex-temporov, taborov, strokovnih združenj, od koder se praviloma vsako leto vrača z najmanj eno žlahtno nagrado, s priznanji, ki krepijo njegovo samozavest tako, da se potlej še bolj sproščeno poigrava z likovnim poljem in širokim kolorističnim razponom. Danes natančno ve, kdaj mu slika uspe, in nikoli ne vrže puške v koruzo, če ugotovi, da nekaj na podobi ne učinkuje prav. Išče in tudi odkrije, kako zaokrožiti vse dele, vse elemente v celoto,« pa je o slikarstvu Božidarja Ščurka zapisala likovna kritičarka Marlen Premšak.

 

 

Vabilo

Katalog

Plakat

Ivan Ivačič, prva slovenska kuharska zvezda

Zadnjega junija je bilo v okviru Šentjurskega poletja v šentjurski galeriji odprtje razstave, posvečene prvi kuharski TV-zvezdi Ivanu Ivačiču. Razstava je nastala pod okriljem Posavskega muzeja Brežice, ki skrbi za premično dediščino Posavja. Razstavo so prvič leta 2021 posvetili tudi kuharskemu mojstru Ivanu Ivačiču, saj je lani minilo 100 let od njegovega rojstva. Ivačič je kuharski mojster, ki je svoje znanje in veščine občinstvu posredoval s pomočjo televizije. Tam je s svojo osebnostjo, humorjem in iznajdlivostjo očaral gledalce pred TV zasloni. Svoje znanje je kuharski mojster kalil v številnih restavracijah doma in po svetu in za svoje kuharske mojstrovine in delo bil večkrat nagrajen. Kuhal pa je tudi tovarišu Titu.

Razstavo je v Šentjur povabila vodja šentjurske izpostave JSKD Anita Koleša, ki je dogodek moderirala. Zbrane je pozdravila podžupanja občine Šentjur Silva Koželj, spregovorila pa sta tudi direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj in zdravnik ter sin slavnega kuharja, s katerim je muzej pripravil razstavo, Peter Ivačič. Ob razstavi je bila izdana knjižica – Kuharski zvezek, v katerem je zbralnih nekaj Ivačičevih receptov, s keterimi so se spopadli znani Šentjurčani. Med drugimi so se s kuharsko žlico poskusili podžupanja Koželjeva, Marica Bohorč, Edith Costo, Jure Raztočnik, Tanja Gobec, Peter Lapornik, Matic Plemenitaš in številni drugi. Vse skupaj je ovekovečila fotografinja Andreja Martinović in ravno njene fotografije so krasile del razstave. Za kulturni program je poskrbela skupina Šent trio, za kulinarični vložek pa Šolski center Šentjur.

   

   
                                                                                                            Alenka Černelič Krošelj in Peter Ivačič                            Šent trio 

Vabilo
Katalog
Plakat



Barvitih 23
Redna letna razstava Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur

Člani in članice Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur vsako leto pripravijo redno letno razstavo in tako je bilo odprtje letošnje zadnji petek v maju. "Ob nadarjenosti in ljubezni do barv je naša pot likovno udejstvovanje, katerega sad so številna dela, ki so krasila tako našo šentjursko galerijo kot našla pot do drugih oziroma pristala na stenah številnih domov. Seveda temu ne bi bilo tako, če nam mentorsko ne bi bil v oporo naš član Ivo Brodej, saj bi bila brez njegovih nasvetov naša dela mnogo manj dovršena. Naša slikarska srečanja so druženje in sprostitev od napornega vsakdana, hkrati pa vsako novo usvojeno znanje, zgolj pridobljen nasvet ali doživetje radi podelimo med seboj. "Edini čas, ko se počutim živega, je, ko slikam," je dejal Vincent van Gogh. Takrat smo res bolj živi, predvsem pa takrat oživijo barve na naših platnih, s katerimi upodabljamo razne motive oziroma svoje občutke. V našem društvu imamo tudi sekcijo Vezilje, v sklopu katere se s pomočjo igle in niti izražajo naše članice, njihova dela pa samo še popestrijo našo vsakoletno redno razstavo," je v katalogu tokratne razstave zapisal predsednik DLU Rifnik Šentjur Dragan Podovac. Na odprtju je spregovoril tudi mentor društva Ivo Brodej, kulturno pa so dogodek popestrili člani in članice Folklorne skupine Lintvar. 

  

     

Vabilo
Katalog


Življenjske resnice in "Evropa in Evropejci 1950 - 2020" - 70 let Schumannove deklaracije

Življenjske resnice

Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur je v sodelovanju z Občino Šentjur organizator aprilske razstave avtorjev Antona in Janeza Repnika z naslovom Življenjske resnice, ki pred obiskovalca postavlja motive iz kmečkega žanra, tradicionalnih praznikov in motivike z osnovno vsebino človeškega trpljenja. Odprtje je bilo 8. aprila 2022, glasbeno pa so ga obogatili pevci Paridolskih korenin. 

Koroškima slikarjema, očetu in sinu, Antonu in Janezu Repniku je uspelo razviti že na daleč prepoznaven osebni slog in značilno socialno tematiko, ki trenutno nima vzporednic v domači likovni ustvarjalnosti, zato so njune žanrske upodobitve med širšim občinstvom še toliko bolj priljubljene. Anton je žal že pokojen, njegova dela pa do ljudi potujejo po zaslugi sina Janeza in tudi v Šentjur jih je z veseljem pripeljal. 

Anton Repnik je rad živel med ljudmi, se z njimi veselil in z njimi trpel. Bolele so ga krivice, ki se dogajajo malemu človeku. Z barvami je začel izpovedovati veselje, jezo in žalost, nabrano v njem. Srečanje s profesorjem Karlom Pečkom ga je pozitivno zaznamovalo, saj mu je le-ta dal vzpodbudo za vnaprejšnje likovno ustvarjanje. Janez Repnik se je s slikanjem seznanil že v rosni mladosti, saj je najraje od vsega opazoval očeta pri slikanju. To ga je hitro zasvojilo in slikati je pričel tudi sam. Svoje prve slikarske uspehe je doživel že pri trinajstih letih, ko je ilustriral Slovenske otroške narodne pesmi – knjiga pa je izšla v Nemčiji. Sledila je prva samostojna razstava, za njo pa so se vrstile druga za drugo. Z očetom sta razstavljala v New Yorku, Barceloni, Berlinu, na Dunaju, v Zagrebu ...

          
Dela Antona Repnika                                                                                                                                Janez Repnik 
     
Dela Janeza Repnika                                                                                        Paridolske korenine     

Vabilo
Katalog
Plakat

"Evropa in Evropejci 1950 - 2020" - 70 let Schumannove deklaracije.

Od 3. 5. 2022 je v šentjurski galeriji na ogled tudi razstava "Evropa in Evropejci 1950 - 2020" - 70 let Schumannove deklaracije. Razstavo je pripravil Zgodovinski arhiv EU v Firencah, v šentjursko galerijo pa jo je pripeljalo sodelovanje med Zgodovinskim arhivom Slovenije in Občino Šentjur. Govori o začetkih in nadaljnji zgodovini EU, spremljajo pa jo katalog (brošura) in letaki za obiskovalce (z temeljnimi besedili EU dokumentov). Vsebinsko je razstava zelo raznolika, od vzpostavitve svetovnega miru po II. svet. vojni, do vloge delavcev, žensk in mladih, Listine o temeljnih pravicah EU, Rimske pogodbe ter raznih izjav nekaterih ključnih osebnosti in tvorcev Evropske unije.

Razstava je bila prvič odprta v Državnem zboru v povezavi z obeležitvijo dneva Evrope 9. maja (brez posebnih vabil in otvoritev v živo), ob sodelovanju Arhiva Republike Slovenije. Razstavo, za fizično postavitev, je financiralo Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. V šentjurski galeriji bo na ogled do 27. 5. 2022.

         
Robert Schuman in Jean Monnet

     

Razstavo si lahko ogledate tudi na:

https://schuman70.eui.eu/
https://www.gov.si/novice/2020-06-08-mednarodni-dan-arhivov-2020-70-obletnica-schumanove-deklaracije/


Najini stili

Letošnja razstava ob dnevu žena v Galeriji Zgornji trg Šentjur nosi naslov Najini stili, avtorja razstavljenih dela pa sta Ivo in Marinka As s Sladkega Vrha. Odprtje razstave je potekalo na predvečer dneva žena, kulturno pa sta dogodek obogatila kar zakonca As, ki sta ne samo ljubiteljska slikarja, ampak vsestranska umetnika, piko na i pa mu je dala Ojstriška  gospoda.

Marinka in Ivo As, zakonca iz Sladkega Vrha, sta ljubiteljska slikarja, ki na platno nanašata delček svoje duše, svoje domišljije ter svojega odnosa do življenja. Ivo je profesionalni glasbenik, ki se je pred nekaj leti likovno ponovno angažiral in začel iskati izzive, nove, drugačne poti v likovnem ustvarjanju, na tej poti pa se mu je pridružila žena Marinka. Že pred leti je začela slikati na steklo s fascinantnim  izborom motivov in z značilno energijo barv, nadaljevala je s slikanjem na platno, spoznavala nove tehnike, barvitost barv, ustvarila si je svoj prepoznaven stil. Ivo in Marinka imata skupen atelje, sta zelo aktivna, tako v umetniških delih kot pri organizacijskih opravilih v sklopu  Društva Ivo-As, ki sta ga ustanovila leta 2012. Sta redna udeleženca likovne kolonije Ipavčeva paleta, ki jo že nekaj let zapored organizira Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur.

Likovni kritik – recenzent Mario Berdič Codella je za tokratno razstavo med drugim zapisal naslednje: »Likovna umetnika Marinka in Ivo As skozi vse ustvarjalno obdobje delujeta kot dobro ubran tandem, tako pri slikanju kot predstavljanju, kakor je razvidno ob njuni najnovejši razstavi v Galeriji Zgornji trg Šentjur. Skupna značilnost obeh slikarjev je nagnjenje do eksperimentiranja, tako v likovnih tehnikah, kot je na primer slikanje v enkavstiki, akvarelu ali akrilu, kot tudi v izboru raznovrstne motivike, najbolj pa se razlikujeta po osebnih slogih, pri čemer se Marinka As bolj nagiba k asociativni abstrakciji, Ivo As pa k figuraliki, vendar ne v njunem celotnem opusu, saj lahko najdemo pri obeh tako eno kot drugo slogovno in motivsko usmeritev. Pri obeh ustvarjalcih lahko hkrati zasledimo poglobljeno razmišljanje o človeku, živalih, rastlinah, Zemlji in vesolju, torej na sploh o stvarstvu, ki ga dojemata kot misterij neprestanega cikličnega obnavljanja življenja in smrti.«

V programu odprtja je zbrane nagovoril Dragan Podovac, predsednik DLU Rifnik Šentjur, saj je bilo društvo v sodelovanju z Občino Šentjur organizator razstave, udeležence dogodka pa sta pozdravili tudi podžupanja Občine Šentjur Silva Koželj ter mag. Minka Jerebič, vodja Sektorja za statusne zadeve Ministrstva za kulturo. Velika popestritev prireditve so bili člani Turističnega društva Tabor – tako imenovana Ojstriška gospoda. Najini stili bodo v šentjurski galeriji na ogled do 6. aprila 2022.

Vabilo
Katalog
Plakat



Meditacije 2
Likovna razstava Anžeta Ipavica - pravnika Josipa Ipavca

Od 3. februarja 2022 si je v Galeriji Zgornji trg Šentjur mogoče ogledati razstavo mladega ustvarjalca, ki šele utira pot slikarstvu, in sicer Anžeta Ipavica, potomca znamenite dinastije Ipavec. "Anže Ipavic je samouk, ki na slikarske površine projicira vedno bolj samosvoja, mladostna videnja sveta. Kot študenta filozofije oziroma kognitivne znanosti ga vznemirjajo človeška duševnost, ezoterika in svet v najširšem pomenu besede, od vidne predmetnosti do pojavov v globalni kulturi. Na najnovejših platnih, ki jih je naslovil Meditacije 2, je poglobil odnos med verbalnimi in vizualnimi prvinami. Zanj so namreč značilna besedna sporočila in slogani, s katerimi stimulira dogajanje na sliki," je med drugim v katalogu ob razstavi napisal likovni kritik doktor umetnostne zgodovine Robert Simonišek. 

Organizator razstave, Knjižnica Šentjur, zaradi aktualnih razmer v zvezi s koronavirusom uradnega odprtja ni mogel pripraviti, je pa ob tej in predhodnji razstavi Anžeta Ipavica, ki je bila februarja lani v sklopu leta Josipa Ipavca 2021 v Knjižnici Šentjur, izšel katalog z naslovom Meditacije 2. Razstava bo v šentjurski galeriji na ogled do 4. marca 2022. 



Katalog

Ipavčeva paleta IV - Josip Ipavec
Slikarsko-kiparska razstava del, nastalih na koloniji Ipavčeva paleta IV   

Tradicionalno so se ustvarjalke in ustvarjalci IV. Ipavčeve palete srečali na prvo septembrsko soboto v šentjurskem Zgornjem trgu in nastala so slikarska in kiparska dela, ki v motiviki, naslovu ali kako drugače spominjajo na Josipa Ipavca. Velikemu mojstru glasbe in zdravniku se je posvetilo 48 likovnikov in kiparskih mojstrov, in sicer tako domačih kot tujih, med katerimi so v večini prijatelji iz hrvaških Hlebin. Naslov IV. Ipavčeve palete je torej Josip Ipavec, tako likovna kolonija kot odprtje razstave nastalih del pa spadata v nabor dogodkov leta Josipa Ipavca 2021 in Ipavčevih kulturnih dnevov 2021. Odprtje v Galeriji Zgornji trg Šentjur je potekalo 22. oktobra 2021 – s pesmijo so ga obogatili fantje iz Vokalne skupine 7 de'ci, avtorje del in obiskovalce pa sta pozdravila župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci in predsednik DLU Rifnik Šentjur Dragan Podovac.

Vabilo
Katalog 
Plakat

Likovni ex tempore slikarjev zgodovinskih mest Slovenije

V četrtek, 23. 9. 2021, je bilo v Galeriji Zgornji trg odprtje razstavo 20 akvarelnih podob Zgornjega trga, ki so nastali na srečanju slikarjev prvega likovnega ex tempora zgodovinskih mest Slovenije. Prireditev, katere organizator je bil OI JSKD Šentjur, in sicer v sodelovanju z Občino Šentjur in Združenjem zgodovinskih mest Slovenije, je potekala v sklopu praznovanja občinskega praznika Občine Šentjur in je eden od dogodkov ob obeležitvi leta Josipa Ipavca. V programu odprtja so sodelovali mladi člani Vokalne skupine OŠ Hruševec, ki so premierno zapeli priredbo  pesmi Josipa Ipavca Imel sem ljubi dve za mešane sestave šentjurskega skladatelja Petra Tovornika. Kot gostitelji naslednjega ex tempora so se prireditve udeležili gostje iz Novega mesta, ki so na odprtje pripeljali dva glasbenika, vokalistko Kristino Kastelic in pianista Jerneja Fabijana. Sodelujoče in goste je pozdravil župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci, o srečanju slikarjev in njihovem ustvarjanju pa je spregovoril akad. slikar Denis Senegačnik. Gostji prireditve sta bili tudi generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner Dolenc in predstavnica Ministrstva za kulturo ter nekdanja direktorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Metka Šoštarič. Razstavljene akvarelne podobe so ustvarili: Kristina Bevc (Brežice), Viktorija Nendl (Celje), Danilo Jereb (Idrija), Blaženka Rocco (Koper), Dušanka Prah (Novo mesto), Franc Simonič (Ptuj), Mojmir Plevnik (slovenj Gradec), Milan Lamovec (Slovenske Konjice), Ivo Brodej (Šentjur) in Zdravko Purgar (Tržič). 

                                                     

Plakat

Na ogled postavljene podobe

Tokratna razstava Jožeta Krambergera na ogled postavlja slikarsko dognane podobe, ki so na pobudo organizatorja razstave Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur našle pot tudi do Galerije Zgornji trg Šentjur. Odprtje je potekalo v petek, 30. julija 2021, ko je zbrane pozdravila podžupanja Občine Šentjur Silva Koželj, glasbene vložke pa je prispeval nekdanji član skupine Šankrock Franjo Jurovič.

»Slikarski razvoj Jožeta Krambergerja ne moremo pospremiti z običajnimi besedami, pri njem gre pravzaprav za izjemen pojav v naši umetnostni sredini, za slikarja, kakršnega danes skoraj ne najdemo več, podobnega tistim umetnikom, ki so pred stoletji v zgodnji renesansi začeli z velikim zanosom s svojimi deli osvajati predmetni in figuralni svet, tisti vsakdanji svet, za katerega srednji vek v svojih transcendenčnih težnjah ni imel pravega posluha. Kako uspešno zna biti tako bogatenje znanja skupaj s prirojeno nadarjenostjo in z občutkom za odkrivanje drobnih stvari, ki nas obkrožajo, a jih naše oko velikokrat prezre, povedo komaj preštevne Krambergerjeve upodobitve. Med nje štejemo tihožitja, portrete, knjige do npr. komaj opazne male umetnine …,« je med drugim o avtorju razstave zapisal dr. Cene Avguštin, eden najbolj spoštovanih umetnostnih zgodovinarjev, muzealcev in konservatorjev ter med ljubitelji sodobne likovne umetnosti eden najbolj znanih likovnih kritikov.

Ena od na ogled postavljenih podob je tudi znani šentjurski obraz – Rado Frece, ki je za piko na i uradnega dela odprtja raztegnil svoj meh.

 

                                   

Vabilo
Katalog
Plakat

Vojna za samostojno Slovenijo - 1991

Letos mineva 30 let odkar Slovenke in Slovenci živimo v samostojni Republiki Sloveniji. Ob tej obletnici je Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje – Odbor Šentjur - Dobje v sodelovanju z Občino Šentjur v Galeriji Zgornji trg Šentjur pripravilo razstavo z naslovom Vojna za samostojno Slovenijo – 1991. Odprtje je bilo v petek, 18. 6. 2021, v kulturnem programu pa je sodeloval kvartet saksofonov Policijskega orkestra. 

23. decembra 1990 so se državljanke in državljani doma in po svetu odločili, da želijo živeti v samostojni in suvereni Sloveniji. 25. junija 1991 zvečer je bila plebiscitarna volja potrjena z rojstvom suverene države. Naslednji dan je bila na Trgu republike pred parlamentom uradno razglašena samostojnost in neodvisnost Slovenije. Predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je med drugim izrekel zgodovinske besede: »Danes so dovoljene sanje, jutri bo nov dan …« Naslednji dan je bilo sporočilo predsednika sledeče: »Prišlo je do agresije na Slovenijo in tej agresiji se je treba upreti z vsemi sredstvi, tudi z orožjem.« In začela se je vojna.

S tokratno razstavo so se v policijskem veteranskem društvu spomnili krajana iz Boletine pri Ponikvi Stanka Straška, ki je sodeloval pri zaščiti procesov osamosvajanja Republike Slovenije in komaj sedemindvajsetletni miličnik oddelka milice Medvode padel za Slovenijo. V bojih za Slovenijo je padlo kar šest policistov oziroma so le-ti dali za domovino tisto najsvetejše - svoja življenja.

Razstava bo odprta do 23. julija 2021.

Vabilo
Plakat

 

Barvitih 22 let

Redna letna razstava likovnih in ročnih del Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur 

V sklopu Tedna ljubiteljske kulture, vseslovenske akcije, namenjene podpori ustvarjalcev in promociji ljubiteljske kulture po vsej Sloveniji in zamejstvu, je Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur v Galeriji Zgornji trg Šentjur na ogled postavilo razstavo z naslovom Barvitih 22. Gre za redno letno razstavo društva, ki zajema tako likovna dela članov in članic društva kot ročna dela članic sekcije društva Vezilje. Razstava bo v šentjurski galeriji do 16. junija 2021.

Več o razstavi na: https://youtu.be/mdp2UvHo4pE

Kje so moje rožice

Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, vrata Galerije Zgornji trg Šentjur zaradi razmer, povezanih z epidemijo Covid-19, ostajajo zaprta, razstavo v njej pa med vas pošiljamo virtualno in vas prijazno vabimo, da si jo ogledate. Ta veseli dan kulture je v Sloveniji neformalen praznik, ki ga obeležujemo vsako leto 3. decembra, na dan rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ob tokratnem pa virtualno odpiramo razstavo del, nastalih na III. Ipavčevi paleti z naslovom Kje so moje rožice.

III. Ipavčeva paleta je bila 5. septembra 2020 v Šentjurju, že tretje leto zapored pa jo je organiziralo Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur. Navdih so udeleženci kolonije tako lahko iskali v pesmi z istim naslovom, za katero je melodijo napisal Gustav Ipavec, besedilo pa Valentin Orožen. Na koloniji je sodelovalo 34 likovnih ustvarjalcev iz Slovenije in tujine, med njimi tudi akademski slikarji. Razstava tako ponuja 34 likovnih del v različnih tehnikah, svoja dela pa so zanjo prispevali: Zdravko Kokanović, Vojko Kumer, Vlado Geršak, Viktor Šest, Tonya L. Carperter, Stanka Bantan, Stanislav Lukić, Srečko Mesarec, Simona Volovšek, Severina Trošt Špogar, Rajko Ferk, Mojca Sivka, Miran Kotnik, Martin Čater, Marinka As, Ivo As, Maks Menoni, Luis Alberto Copello, Katarina Salamon, Jože Kramberger, Janez Repnik, Ivo Loren, Ivo Brodej, Irena Ferk, Franc Simonič, Franc Rataj, Dušan Amanović, Dragan Podovac, Božidar Ščurek, Božena Prodnik, Birman Shrestha, Bernarda Horvat, Aleš Likar in Alberto Luis Capello.

Ogled na povezavi: https://sentjur.si/post/65196

Ogled na povezavi: https://www.facebook.com/obcina.sentjur/posts/1988384954636065


Klepetulje

Razstava Klepetulje je preplet ročnih del sekcije Društva upokojencev Šentjur Klepetulje in likovnih del slikarke Vilme Mavrič Krisper. Društvo upokojencev Šentjur letos praznuje 70-letnico svojega delovanja in v počastitev jubileja je sekcija društva Klepetulje v Galeriji zgornji trg Šentjur na ogled postavila razstavo ročnih del, k sodelovanju pa so klepetulje povabile slikarko, nekdanjo Šentjurčanko Vilmo Mavrič Krisper. Odprtje razstave z naslovom Klepetulje je bilo v torek, 15. 9. 2020, lepo vreme pa je omogočalo, da je dogodek potekal pred galerijo. Glasbeno sta ga popestrili sestri Nika in Manca Senica (citre, vokal). 

Klepetulje delujejo od leta 2005. Gre za skupino šarmantnih gospa, ki svojo energijo in prosti čas namenjajo ustvarjanju ročnih del. In te gospe so: Milena Arzenšek, Mihaela Bistan, Magda Čater, Cveta Hus, Slavka Hladnik, Marta Kkristan, Zora Kropušek, Mija Korošec, Katica Košir, Irena Korže, Marica Pahovec, Milena Štancer, Tilčka Škorjanc, Fanika Urbajs, Irena Vršič, Vera Vengušt  in mentorica Gizela Mogolnicki. Poslužujejo se tehnik vezenja, klekljanja, kvačkanja, rešiljeja in šivanja. V času delovanja sekcije se je zvrstilo kar nekaj razstav, ki so bile dobro obiskane. Nekaj jih je bilo v okviru Jurjevanja, ob 60-letnici društva je bila razstava v šentjurskem kulturnem domu, nekaj samostojnih razstav pa je bilo v Ipavčevi hiši. Članice so sodelovale na Festivalu za III. življenjsko obdobje v Ljubljani, redno obiskujejo mednarodni festival vezenja v Velenju in razstave, ki jih pripravljajo druga društva. 

Drugo polovico tokratne razstave pod naslovom Klepetulje sestavljajo likovna dela slikarke Vilme Mavrič Krisper, poimenovana Bogastvo gozdov na steklu. Vsaka razstava likovnih del Vilme Mavrič Krisper je posebno doživetje, zgrajeno v odnosu med njenimi s strastjo in spontanostjo naslikanimi motivi ter našim lastnim odzivanjem. Svet njenega likovnega dogajanja je poseben, nadrealen, bolj učeno surrealističen svet, v katerem veljajo njemu lastne in neodtujljive prvine ter zakonitosti. Vilma se ponaša z darovi, s talentom, pri čemer pa seveda ne gre pozabiti na njene dolgotrajne, poglobljene, več desetletne izkušnje. 

Klepetulje	Vilma Mavrič Krisper
Sestri Senica

Foto: Jure Godler


Vabilo
Plakat

Barvitih 21 let

Redna letna razstava Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur

Foto: Kvirina Martina Zupanc

Plakat

Jezerniki

Foto: Kvirina Martina Zupanc
Razstava likovnih del, uporabne in umetniške keramike ter fotografij članov družine Jezernik: Mihele Jezernik (Barve gline), Marka Jezernika (Drameljski motivi), Andreje Jezernik (Čez robove navidezne resničnosti) in Katje Jezernik (Gorska fotografija)

Člani družine Jezernik so nekoč skupaj živeli v Šentjurju, nato pa jih je življenje zapeljalo na različne konce Slovenije. To je bil osnovni motiv, da so bili povabljeni k ponovnemu, tokrat umetniškemu snidenju v svojem domačem kraju. Odprtje razstave likovnih del, uporabne keramike in fotografij je potekalo v sklopu Poletne mizejske noči 2020, dogodek pa je popestril nastop ulične glasbenice Vesne Sauvage.

Jezernike zaznamuje izjemna ustvarjalnost in raznoliko umetniško izražanje, čeprav je vsak od njih ubral svojo likovno govorico. Marko, ki živi v Piranu, se na razstavi predstavlja z risbami, ki so nastale že davnega leta 1996 v Dramljah, kustos razstave Denis Senegačnik pa je za predstavitev dodal še nekaj značilnih uporabnih izdelkov iz njegove zbirke poslikanih izdelkov in pohištva. Mihela je domačinka, zato so njeni izdelki umetniške in uporabne keramike najbolj poznani. Manj pa je poznana njena tehnika ustvarjanja izdelkov iz gline, saj za izdelavo ne uporablja vretena ampak glino oblikuje z rokami in ustvarja detajle, ki so značilni za njene odlične izdelke.

Tudi umetniška izpoved Andreje Jezernik je svojstvena, njene »črkokljunke« so zbirke simetričnih risb, ki gredo čez robove navidezne resničnosti, kot je sama naslovila svoj ciklus razstavljenih del. Najmlajša Katja, ki tako kot Andreja živi v Celju, pa se na razstavi predstavlja z gorsko fotografijo, saj jo v zadnjih letih njena pustolovska kri žene predvsem v višave, v visokogorje, kjer preizkuša meje svojega doživljanja narave in njenih lepot.

Ob tej priložnosti je organizator razstave Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z RA Kozjansko izdal tudi katalog in pripravlja dodatne dneve odprtih vrat za obiskovalce, ki si bodo razstavo želeli ogledati v mesecu juliju. Galerija bo tako odprta tudi v nedeljo, 5. 7. 2020, od 10.00 do 12.00 in v nedeljo, 12. 7. 2020, od 10.00 do 12.00.

Foto: Jure Godler, Kvirina Martina Zupanc

Vabilo
Katalog


Moja pot - retrospektivna razstava Dragana Podovca
V petek, 6. marca 2020 je šentjurski likovnik in večletni predsednik Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur Dragan Podovac na ogled postavil retrospektivno razstavo svojih del. Zbrane je nagovoril župan Občine Šentjur, ki se je avtorju zahvalil za dosedanjo dobro vodenje društva in plodovito sodelovanje z Občino. Dela je celovito predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je o avtorju zapisala v spremljajoči likovni kritiki v izdanem katalogu: »Dragan Podovac je s svetom slikarstva povezan že dolgo, v začetku osemdesetih let pa se mu je začel še posebej intenzivno posvečati. Najraje slika v žlahtni oljni slikarski tehniki, s katero dosega čistost, jasnost in mehkobo slikarskega izraza, ustvarja pa tudi v akrilu in akvarelu.

Skrbno izbira motive in jih na slikovno polje prenaša v obliki premišljenih kompozicij. Uravnotežene notranje gradnje se prepričljivo odpirajo v prostorsko iluzijo. Avtor gledalca pogosto vodi v prostor po poti ali pa ga zapelje po vodni gladini in tako vzpostavlja prepričljivo perspektivo. Pogled razpne vse do neba. Prav nebo, bogastvo sinjin in oblakov, ki pljujejo po njegovi neskončnosti, ima pomembno vlogo v podajanju temporalnih stanj.«

Kulturni program odprtja razstave, ki ga je povezovala Polonca Jazbinšek, je Popestrila Dalmatinska klapa iz Dramelj, ki deluje znotraj Kulturnega društva Dramlje pod vodstvom Gregorja Kolarja.

Razstava bo na ogled do 11. maja 2020.

Foto: Jure Godler

Vabilo
Plakat
Katalog 


Akvarelni blok dr. Herberta Kartina
V torek, 5. februarja 2020, je v počastitev slovenskega kulturnega praznika Galerija Zgornji trg znova odprla svoja vrata in na ogled postavila Šentjur. Šentjur z okolico na 39-ih akvarelih in eni skici s tušem je v svojo skicirko naslikal dr. Herbert Kartin (1884-1958). Šentjurčan, visoki državni uradnik, okrajni glavar v Šmarju pri Jelšah, zbiralec umetnin, starin ter zgodovinskega gradiva, ki je živel v Ipavčevi hiši v šentjurskem Zgornjem trgu. Akvarelni blok iz njegove zapuščine hrani arhiv Informacijsko-dokumentacijskega centra za dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Krajinske upodobitve Šentjurja in okolice je Kartin naslikal v svoj 22 x 15 cm velik blok v obdobju od 27. 2. 1948 do 12. 2. 1953. JSKD OI Šentjur je v sodelovanju z INDOK centrom in Razvojno agencijo Kozjansko predstavil reprodukcije celotnega akvarelnega bloka, ki je trajen dokument naše kulturne dediščine. O dragocenem pomenu je tako spregovorila mag. Ksenija Kovačec Naglič, vodja INDOK centra. Izjemen pomen dela Herberta Kartina za Šentjur pa je predstavil Jože Rataj, muzejski svetnik Pokrajinskega muzeja Celje. Vse do 4. marca si lahko ogledate poleg reprodukcij tudi originalni akvarelni blok, Kartinov potni list Kraljevine SHS in indeks predavanj Pravne fakultete Univerze v Gradcu, ki jih je na posodo dal Zgodovinski arhiv Celje.

V kulturnem programu je sodelovala Vokalna skupina Freya iz Šmarja pri Jelšah.

Foto: Kvirina M. Zupanc in Robert Gajšek

Vabilo
Plakat
Katalog

Pogovori s kapljicami - fotografska razstava Roberta Gajška
V četrtek, 5. decembra 2019 je v Galeriji Zgornji trg Šentjur Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Šentjur v sodelovanju z Občino Šentjur odprl zadnjo razstavo v letošnjem letu, a hkrati prvo fotografsko. Stene galerije so »zalile« kapljice Roberta Gajška, fotografa in v lokalnem okolju poznanega kot ravnatelja Osnovne šole Hruševec Šentjur. V galeriji je moč videti kako pomembne so priprave, tehnika, natančnost in vztrajnost, ki pa so še vedno močno odvisne od trenutka in slučaja. Robert Gajšek je predstavil tehniko nastajanja fotografij in zbrane spodbudil k pogovoru z nastalimi fotografijami, na način, da opazujejo njihovo formo. V galeriji je na ogled izbor najelegantnejših in zgovornih kapljic izmed deset tisoč nastalih fotografij od lanskega oktobra. Dela Roberta Gajška fotografski kolegi uvrščajo v sam svetovni vrh, zato vljudno vabljeni, na ogled razstave vse do 30. januarja 2020.
Odprtje razstave je glasbeno obogatil kvartet klarinetov Klarifun pod mentorstvom Matjaža Vodiška.

Foto: Kvirina M. Zupanc

Vabilo
Plakat
Katalog

Ipavčeva paleta II - Malgaj
Že drugo leto zapored so se na 25. oktobra z Ipavčevo paleto zaključili Ipavčevi kulturni dnevi v Šentjurju. Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur je v sodelovanju z Občino Šentjur odprlo razstavo z likovnimi deli, ki so nastala na likovni koloniji 7. septembra in ker letos v naši občini obeležujemo Malgajevo leto, so se sodelujoči na koloniji z njimi poklonili šentjurskemu rojaku Franju Malgaju in jih podarili Občini Šentjur. Tokratna druga kolonija je bila mednarodno obarvana, saj so s člani lokalnega društva in njihovimi prijatelji iz okoliških krajev, sodelovali tudi umetniki s Kube, Nepala in Hrvaških Hlebin, s katerimi so Šentjurčani stkali še posebej trdne likovne in prijateljske vezi. Na odprtju razstave je zbrane pozdravil župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci, strokovno podstat razstave je podal likovni pedagog in društveni mentor Ivo Brodej, glasbeno se je na citrah izkazala Alja Polšak, dijakinja I. gimnazije v Celju, odprtje razstave pa je povezovala Polonca Jazbinšek. Razstava Malgaj bo ob Tem veselem dnevu kulture 4. decembra 2019, ob 18. uri gostovala v galeriji Methansove hiše pri Zgornji Velki v Slovenskih Goricah, kamor je zbrane povabil Leopold Methans, ki vodi Methansovo hišo.
Razstava bo v galeriji na ogled do 30. novembra 2019 v času delovanja TIC-a Šentjur. Vabljeni k prelistanju kataloga in obisku galerije.

Foto: Jure Godler

Vabilo
Plakat
Katlog

Razstava Možiček in Princesa Vrtoglavka
V petek, 20. septembra 2019 je JSKD OI Šentjur v okviru obleževanja 20. obletnice delovanja odprl razstavo likovnih del, ki so jih ustvarili šentjurski likovniki Katja Gajšek, Manja Koren Kodele, Polona Kitak, Aleš Nežmah, Primož Pečar in Kvirina Martina Zupanc. Ustvarjali so dva lika iz sveta glasbe - Možička iz prvega slovenskega baleta in Princeso Vrtoglavko iz komične operete, dr. Josipa Ipavca. Na odprtju razstave je nekaj arij iz operete odpela Andreja Zakonjšek Krt, ki je v krstni uprizoritvi Princese Vrtoglavke leta 1997, imela glavno vlogo. Na klavirju jo je spremljal Simon Robinson, dirigent Opere in baleta Maribor.
Na ogled so postavljene fotografije iz uprizoritve Princesa Vrtoglavke v SNG Drami Maribor in kostumske skice.
Novonastala likovna dela in avtorje pa je predstavil likovni kritik Mario Bedrič.
Ob odprtju pa je sklad namesto običajnega kataloga likovnih del, izdal koledar za leto 2020, z namenom, da Možiček in Princesa Vrtoglavka prideta v čim več domov.
Razstava bo na ogled v galeriji do 22. oktobra 2019, h ogledu pa vabijo tudi čez cesto razprte viseče slike.



Foto: Kvirina Martina Zupanc

Vabilo
Plakat
Koledar 2020


Razstava in poezija Marije Artiček
V ponedeljek, 5. avgusta 2019 je Literarno društvo Šentjur v Galerijo Zgornji trg Šentjur pripeljalo svojo dolgoletno članico Marijo Artiček - Marjano, profesorico likovne umetnosti. Osrednji del odprtja razstave je bila predstavitev njenega literarnega ustvarjanja, predvsem zadnje pesniške zbirke Sopotniki moje doline, ki je izšla v zbirki Osat - Art. Poletni likovno-literarni večer je povezovala predsednica Literarnega društva Šentjur Lučka Palir, z avtorico pa se je pogovorjala Erna Ferjanič Fric, predsednica Literarnega društva Sončnica iz Rogaške Slatine. V pogovoru sta odstirali teme o avtoričinem otroštvu, likovni avtoterapiji in kako se je vse začelo s pesmijo Osat. Likovna razstava je razdelejena na tri sklope, na sklop že močno razprtih, skoraj puhastih osatov, modro-zelenih ulic, na koncu katerih je svetloba, in organskih krogov, ki so konturno zamejeni.
Glasbeno noto odprtju razstave je dal na citrah Ivan Zupanc, plesno pa Julija Jovan Artiček. 
Razstava bo na ogled do 9. septembra 2019.




Foto: Kvirina Martina Zupanc

Vabilo

Plakat

Katalog

Moja razstava: Ilustracija
JSKD OI Šentjur še vrsto let pripravlja otroške likovne delavnice in razstavo nastalih del v pravi galeriji pod imenom Moja razstava. Letos so likovno delavnico in razstavo pripravili skupaj z Literarnim društvom Šentjur in nanjo povabili pisatelja, pesnika, igralca in prevajalca Andreja Rozmana Rozo. Na odprtju razstave pa je obiskovalce s prihodom in hitro ilustracijo, ki je postala del razstave, razveselil ilustrator Zvonko Čoh.

Odprtje razstave, na kateri je svoja dela razstavljalo 16 mladih ustvarjalcev iz različnih šentjurskih osnovnih šol, je povezovala vodja JSKD OI Šentjur Anita Koleša. Glasbeno noto odprtju razstave pa je dal zbor Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur pod mentorstvom Tine Pečar.

Foto: Jure Godler

Vabilo

Plakat

Razstava Franjo Malgaj
V ponedeljek, 6. maja 2019, ob 18. uri je Občina Šentjur v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje odprla razstavo z naslovom Franjo Malgaj. Gostujoča razstava je bila prvič na ogled postavljena v Celju, 6. novembra 2018, v Šentjurju pa 6. maja, točno 100 let po njegovi smrti. O razstavi je spregovoril Tone Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, ki želi, da razstava živi dalje s stripom avtorjev Marijana Pušavca in koroškega striparja Gašperja Krajnca. Zbrane je nagovorila tudi podžupanja Občine Šentjur Silva Koželj in vljudno povabila na mnoge dogodke, ki se bodo zvrstili v Malgajevem letu. 
V kulturnem programu, ki ga je povezovala Lučka Palir je sodeloval Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur.
Razstava, ki vizualno in vsebinsko poveže stare fotografije z izseki iz stripa tako jasno pokaže na junaško vlogo Franja Malgaja, ki ne sme biti prezreta v sodobnem času, bo na ogled do 20. junija 2019.

Foto: Kvirina Martina Zupanc

Vabilo

Plakat

Barvitih 20 let Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur

V sredo, 10. aprila 2019 je Galerija Zgornji trg Šentjur gostila 51. razstavo. Člani Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur so odprli razstavo ob 20-letnici delovanja društva, ki se je oblikovalo kot likovni krožek leta 1999 s pomočjo Ludvika Mastnaka, takratnega direktorja Ljudske univerze Šentjur pod mentorstvom profesorja Iva Brodeja. Predsednik društva Dragan Podovac se je za dobro sodelovanje zahvalil Ludviku Mastnaku, Jelki Godec, Aniti Koleša, Juditi Methans Šarlah in Polonci Jazbinšek. Vse dobro in čestitke so jim v svojih govorih zaželeli župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci, predsednica Društva železničarjev slikarjev Modra luč iz Zagreba Tanja Horvat, župan Sokolovca Vlado Bakšaj in vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Šentjur Anita Koleša, ki je petim članom društva, ki tvorijo jedro društva od samega začetka, podelila zlata priznanja javnega sklada. Prejemniki priznanj so predsednik Dragan Podovac, podpredsednik Martin Čater, mentor Ivo Brodej, Nežika Tatarevič in Katarina Salamon.

Vabilo

Plakat

Katalog

Šopek zate
Razstava likovnih ustvarjalcev Udruge željezničara slikara Plavo svjetlo (Društva železničarjev slikarjev Modra luč) iz Zagreba

8. marca 2019 so v Galerijo Zgornji trg Šentjur člani Društva železničarjev - slikarjev Modra luč iz Zagreba prinesli vsem obiskovalcem galerije umetniška dela, ki so cvetela, z drugih se je slišal zvok lokomotiv in domačih žival, ena so obiskovalce ponesla v svet naive, druga ob morje in jezera. Zagrebško in šentjursko društvo sta spletla trdne prijateljske vezi, ki jih krepijo z udeležbami na slikarskih kolonijah in odpiranjem razstav v obeh državah. Zbrane so nagovorili Dragan Podovac, predsednik Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, Judita Methans Šarlah, vodja oddelka za družbene dejavnosti Občine Šentjur, Tanja Horvat, predsednica zagrebškega društva, Ivan Mintas, minister svetovalec na Veleposlaništvu Republike Hrvaške v Ljubljani in Cvijeta Grijak, vodja oddelka za kulturo, ki je uradno odprla razstavo. Odprtje razstave, ki jo tvorijo tehnično in motivično raznolika umetniška dela, je glasbeno popestrila Dalmatinska klapa iz Dramelj, ki jo vodi Urban Kolar, na ogled pa bo do 6. aprila 2019.

Foto: Kvirina Martina Zupanc

Vabilo

Katalog

Plakat

Zavetje pisanih motivov
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo v Galeriji Zgornji trg Šentjur v torek, 5. 2. 2019, odprtje razstave z naslovom Zavetje pisanih motivov. Svoja likovna dela je tokrat na ogled postavil  akademski slikar Janez Kovačič, na njih pa je bilo med drugimi najti tudi motive s Šentjurskega. Dogodek so glasbeno popestrili člani Moške vokalne skupine Jakobčani.

 
JANEZ KOVAČIČ – LIKOVNI HOMO UNIVERSALIS

Redki ljudje so kot odprta knjiga, ki govori sama zase. Janez Kovačič je neposreden, človeško topel in široko razgledan intelektualec, ki mu je likovna umetnost le eden, a vendar osrednji način izražanja. Kot je spreten s čopičem in številnimi tehnikami upodabljajoče umetnosti, mu je blizu tudi beseda, s katero tankočutno opisuje svoja globlja notranja spoznanja in občutja. Kot pedagog je sijajen: spoštuje posameznikov likovni izraz, se o njem pogovarja in brez skrivnosti razgrinja svoje znanje in spoznanja o slikarstvu in njegovih tehnikah. Pri tem je človeško topel, odkrit in spodbuden.

Je vsestranski, popularen in zelo cenjen slikar: ljubi slovensko krajino, domačnost, žanrske prizore, motive iz narave, kot so np. žareči ruj ali barviti gozd, pa figuraliko, akt in še kaj. Zato njegova dela srečujemo v zelo različnih okoljih in nenehno spoznavamo avtorjevo pluripotentnost, ustvarjalno slo in izjemno obsežen ustvarjalni opus. Janez Kovačič v likovni umetnosti opravlja pravo poslanstvo in je likovni homo universalis.

Avtor je tudi vedrega duha, srčen in karitativen. Je družinski človek in se otroško veseli vsega živega. S predanostjo svoji muzi, z delom in življenjem v mednarodnem prostoru se je izoblikoval v svetovljana, ki mu nič človeškega ni tuje, a je ob vsem doseženem ohranil človeško preprostost, idealizem in vero v dobroto.

prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec

Avtor razstavljenih del Janez Kovačič	Predsednik DLU Rifnik Šentjur Dragan Podovac
Moška vokalna skupina Jakobčani

Vabilo

Katalog

Nostalgija
Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2018, je Zveza kulturnih društev Šentjur v sodelovanju z Ljudsko univerzo Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, odprla razstavo Nostalgija. Gre za razstavo v stilu pop arta, avtorji del pa so člani likovnega študijskega krožka Ljudske univerze Šentjur. Osrednjo prireditev ob Tem veselem dnevu kulture je popestril Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur pod vodstvom Mojce Volavšek.

Likovni študijski krožek, ki deluje v sklopu Ljudske univerze Šentjur, vodi Kvirina Martina Zupanc, tokratno vodilo razstave pa je bil pop art. Gre za smer, ki je svoj razcvet doživljala v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja, v obdobju, ko so bili razstavljalci rojeni, v obdobju povojnega optimizma, politične in ekonomske stabilnosti, ko so bili supermarketi napolnjeni s potrošniškimi izdelki in so revije nagovarjale svoje bralce k nakupovanju in kazale zvezdniška življenja. Avtorji Nostalgije so: Kristina Koprivc, Tone Medved, Marija Planko, Silva Polajžer, Slavica Robič, Nada Slana, Marjeta Straže, Zlatka Šolinc in Albina Verhovšek.

V okviru dogodka, ki ga je povezovala Anita Koleša, je Zveza kulturnih društev Šentjur podelila posebni priznanji, prejemnika pa sta Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur in Kvirina Martina Zupanc.

Foto: Kvirina Martina Zupanc in Ljudska univerza Šentjur

Vabilo

Katalog

Ipavčeva paleta
V četrtek, 25. 10. 2018, je bilo v šentjurski galeriji odprtje slikarske razstave Ipavčeva paleta. Glasbeno so dogodek popestrili člani moške pevske skupine Drameljski odmev, zbrane pa sta pozdravila in nagovorila predsednik Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur Dragan Podovac in šentjurski župan mag. Marko Diaci.V Društvu likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur so se letos na pobudo predsednika društva Dragana Podovca odločili organizirati likovno srečanje z naslovom Ipavčeva paleta. Več kot odlično so jo umestili v čas, saj prav letos mineva 110 let od smrti Benjamina in Gustava Ipavca in 20 let od smrti Jožija Ipavca. Morda je manj znano dejstvo, da so bili Ipavci ne le glasbeno nadarjeni, ampak je med njimi tudi slikar, in sicer je to Josipov sin Joži. Iz vseh vetrov Slovenije in celo tujine so se tako ljubitelji kot akademiki zbrali prvo septembrsko soboto in na platna upodabljali motive Šentjurja, Ipavcev ali motive, za katere so bili Ipavci ali njihova glasba le navdih. Odprtje razstave nastalih del je potekalo v sklopu Ipavčevih kulturnih dnevov 2018, dela pa bodo v galeriji na ogled do 29. 11. 2018.

Foto: Anton Kukovič

Vabilo

Katalog

Naj ''škljoc''
Naj "škljoc" Šentjurskega poletja 2018

Po uspešnem natečaju za Naj "škljoc" Šentjurskega poletja 2018 je bilo v četrtek, 27. 9. 2018, v Galeriji Zgornji trg odprtjerazstave fotografij avtorjev, ki so sodelovali v  fotografskem natečaju. Izmed 54. prispelih fotografij je mojster fotografije Jure Kravanja izbral 12 najboljših in uporabniki facebooka so z glasovanjem izbrali  Naj "škljoc" Šentjurskega poletja 2018. Avtor fotografije, ki je nastala na prireditvi Ramnajazz, je Gašper Gobec. Ker je Gašper trenutno v tujini, je  v njegovem imenu nagrado na prireditvi prevzela njegova mama Tanja Gobec. Razstavljenih je 26 fotografij poletnih kulturnih dogodkov,  razstava pa bo odprta do 22. oktobra 2018. Poleg razstave v galeriji pa 9  fotografij krasi tudi ograjo Športnega parka Šentjur.

Vabilo

Katalog


Konec poletja
Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur je na prvi avgustovski petek 2018 v Galeriji Zgornji trg Šentjur pripravilo razstavo gostujočega likovnega ustvarjalca Maksimiljana Sternada – Milča z naslovom Konec poletja. Na odprtju razstave je poleg predsednika DLU Rifnik Šentjur Dragana Podovca spregovoril tudi avtor in izrazil navdušenje nad šentjursko galerijo, glasbeno pa je prireditev popestril trio Glas strun, ki ga sestavljajo Janja Polšak, Veronika Planko in Sara Žafran, delujejo pa pod mentorstvom priznane citrarke Jasmine Levičar.

Slikar Maksimiljan Sternad - Milč se je rodil 11. 8. 1949 v Rušah. Z risanjem in slikanjem se redno ukvarja vse od končane osnovne šole. V njegovih delih je moč srečati najrazličnejše motive in tehnike, kar kaže na ustvarjalca z bogato domišljijo in na človeka, ki ni nikoli zadovoljen z doseženim, ampak skuša odkriti in spoznati vedno nekaj novega.

Kot rdeča nit se v njegova dela vpletajo vplivi kubizma. Poleg v Sloveniji je razstavljal v Nemčiji in Španiji na skupinskih in samostojnih razstavah. Njegova dela krasijo kabinet predsednika Republike Slovenije, predsednika Vlade Republike Slovenije in pisarne nekaterih slovenskih evro poslancev in drugih funkcionarjev. Milč živi in ustvarja v Selnici ob Dravi, svoj atelje pa ima v Rogaški Slatini.

Vabilo

Moja razstava - Cankar se predstavi


V Galeriji Zgornji trg Šentjur so v nedeljo, 10. 6. 2018, svoja dela na ogled postavili naši najmlajši likovniki, ki so se vikend pred tem družili na dvodnevnih ustvarjalnih delavnicah pod vodstvom pedagoginje Manje Koren Kodele. Namen likovnih delavnic je, da se otroke seznani z različnimi tematikami in s tem usmeri njihovo likovno izražanje. Letos je bil glavna tema ustvarjanja Ivan Cankar, saj leta 2018 obeležujemo 100-letnico njegove smrti. Otroci so našli navdih tudi v njegovih znamenitih brkih. Letošnje delavnice se je udeležilo 20 mladih likovnikov. Delavnice in odprtje Moje razstave je organiziral JSKD - OI Šentjur, oba dogodka pa sta del Šentjurskega poletja 2018. 

Zavrteni čas

Redna letna razstava likovnih in ročnih del Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur

Naslov letošnje redne letne razstave Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur Zavrteni čas nakazuje na dejstvo, da so se likovniki pri pripravi letošnje predstavitve zgledovali po etnologiji. Poleg likovnih del tokratno razstavo bogatijo ročna dela članic društva, delujočih v sekciji Vezilje. Odprtje je v Galeriji Zgornji trg Šentjur potekalo 18. maja ob 19.00 – ravno na mednarodni muzejski dan. Glasbeno popestritev dogodka so prispevali Ljudski pevci s Prevorja.

Odprtje letošnje redne letne razstave Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur je sovpadlo z mednarodnim muzejskim dnevom, katerega namen je večja prepoznavnost muzejev v družbi, prireditev pa je potekala tudi v Tednu ljubiteljske kulture, katerega namen je javna predstavitev ustvarjalnosti v sodobni družbi in skrb za večjo dostopnost in mobilnost kulturnih dobrin.

Svoja likovna dela je na ogled postavilo 13 članov društva, in sicer: Martin Čater, Božena Prodnik, Ivo Brodej, Dragan Podovac, Katarina Salamon, Robert Podpečan, Monika Podpečan, Simona Volovšek, Neža Gajšek, Nežika Tatarevič, Lija Pušnik in Zorica Kujavec in Mojca Sivka. Ročna dela so prispevale naslednje članice sekcije Vezilje: Dragica Petrovič, Marinka Jazbec, Ana Podovac, Majda Kovačič, Vilma Stopar, Rezika Pevec, majda Strašek, Nevenka Švegler, Jožica podkrižnik, Jerica Kukovi in Brigita Grušovnik.

Člane društva ter obiskovalce prireditve je pozdravil predsednik društva Dragan Podovac, dejstva in razmišljanja o tokratni razstavi je podal likovni pedagog, sicer član društva, Ivo Brodej, o delu sekcije Vezilje pa je spregovorila njihova mentorica oziroma vodja Rezika Pevec. S strani Občine Šentjur se je odprtja udeležila vodja Oddelka za družbene dejavnosti Judita Methans Šarlah ter članom in članicam društva čestitala za njihovo delo in kulturni doprinos v občini.

Vabilo




Korenine 

Fotografska razstava Vinka Skaleta.

Več o razstavi

Harmonija štirih palet

Letošnje Ipavčeve kulturne dneve je poleg niza glasbenih dogodkov zaznamovalo tudi odprtje slikarske razstave v Galeriji Zgornji trg Šentjur z naslovom Harmonija štirih palet. Svoja dela so na ogled postavili štirje likovni ustvarjalci Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, in sicer Dragan Podovac, Ivo Brodej, Martin Čater in Robert Podpečan. Odprtje, ki je potekalo v sredo, 25. 10. 2017, zvečer, je s svojim obiskom počastil tudi šentjurski župan mag. Marko Diaci, kulturno pa so dogodek popestrili Vokalna skupina Nežice ter Pavli Švikar in Dušanka Tavčar iz UTŽO Šentjur.

Štirica DLU Rifnik Šentjur, ki tokrat razstavlja v šentjurski galeriji, je večino svojega likovnega opusa posvetila klasičnima motivikama krajine in vedute, katerih pomen presega zgolj larpurlartistično obravnavanje nekega motiva, marveč je njuno poslanstvo predvsem v umetniško dokumentarnem ohranjanju značilnih podob slovenske domovine našim zanamcem. Tako je namreč v likovni kritiki , ki jo je prispeval za katalog tokratne razstave, zapisal likovni kritik Mario Berdič iz Maribora. Odprtja se je udeležilo zares lepo število obiskovalcev, ki jih je pozdravil šentjurski župan mag. Marko Diaci, društvu in štirici slikarjev pa čestital za njihovo delovanje in razstavljena dela. Zadovoljstvo nad dogodkom je v svojem nagovoru izkazal predsednik društva Dragan Podovac, za kulturno obogatitev prireditve pa so poskrbele mlade Nežice – članice vokalne skupine Nežice s Ponikve pod vodstvom Anje Zdolšek in člana Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko – OE Ljudska univerza Šentjur. Pavli Švikart in Dušanka Tavčar sta obiskovalce popeljala v čas in zgodbo Ipavcev, kar je bilo v skladju z naslovom niza prireditev Ipavčevi kulturni dnevi.

Vabilo

Katalog

Ex tempore 2017 - (G)rajska Planina pri Sevnici
V četrtek, 21. septembra 2017, so v Galeriji Zgornji trg Šentjur v počastitev praznika Občine Šentjur odprli razstavo (G)rajska Planina pri Sevnici, ki je posledica enodnevnega likovnega srečanja oz. ex tempora, ki je potekalo 3. septembra na Planini pri Sevnici. Organizacija likovnega srečanja in odprtja razstave je bila v rokah JSKD OI Šentjur.

Na ogled je 31 slikarskih del z raznolikimi motivi čudovitega kraja z razgibano pokrajino, sakralnimi spomeniki, arhitekturnimi posebnostmi in seveda z mogočnim gradom, ki je bil v navdih večini likovnikom. Pred odprtjem je organizator pripravil kratek kulturni program, ki sta ga obogatili flavtistka, sicer Planinčanka, Kaja Romih in pianistka Mateja Hladnik. Številne obiskovalce razstave sta pozdravila vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Šentjur Judita Methans Šarlah in predsednik KS Planina pri Sevnici Anton Špan.

Vsi razstavljavci slik so v zahvalo za sodelovanje prejeli posebno priznanje JSKD in slikarski čopič, ki jim bo zagotovo prišel prav pri nadaljnjem ustvarjanju.

Razstava bo na ogled do 20. oktobra, nato pa se seli še na Planino pri Sevnici. 

Vabilo

Katalog

Moja razstava

To poletje bo Galerija Zgornji trg Šentjur gostila otroška likovna dela pod skupnim naslovom Moja razstava, nastala na ustvarjalnih delavnicah v organizaciji šentjurskega JSKD v sklopu Šentjurskega poletja. Odprtje razstave je potekalo 18. junija 2017, udeležil pa se ga je tudi šentjurski župan mag. Marko Diaci in pohvalil umetnine mladih umetnikov.

Letošnje ustvarjalne delavnice Moja razstava s podnaslovom S fotografije na platno so potekale že četrtič, umetniška vodja Manja Koren Kodele pa je udeležence izjemno pohvalila.  Mladi ustvarjalci so se z lahkoto predali domišljiji in nastale so odlične umetnine, ki odražajo otroški pogled na mesto Šentjur in ki bodo letošnje poletje krasile šentjursko galerijo. Namen postavitve otroških likovnih del v galerijo je v tem, da se najmlajši čim prej seznanijo z galerijo in se vanjo vračajo. Tako delavnice kot odprtje so bili dogodki Šentjurskega poletja, katerega glavni koordinator in pokrovitelj je Občina Šentjur.

 

Vabilo

Letna razstava Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur

DLU Rifnik Šentjur vsako lepo pripravi letno razstavo, na kateri člani društva predstavijo svoja dela. Odprtje letošnje društvene razstave je bilo v petek, 12. 5. 2017, v Galeriji Zgornji trg Šentjur, dodatno pa so dogodek popestrili pevci Moškega pevskega zbora Planina pri Sevnici.

Odprtje letošnje redne letne razstave Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur je sovpadlo z začetkom že 4. Tedna ljubiteljske kulture. Slovenija se je z njim pridružila evropskim državam, ki se vsako leto poklonijo ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem ter opozorijo na pomen, kakovost in množičnost ljubiteljske kulture v sodobni družbi. Svoja dela je na ogled postavilo 16 članov društva, in sicer: Katja Gajšek, Božena Prodnik, Tea Horvatič, Katarina Salamon, Kvirina Martina Zupanc, Nežika Tatarevič, Robert Podpečan, Monika Podpečan, Simona Volovšek, Ivo Brodej, Dragan Podovac, Martin Čater, Bojan Cmok, Neža Gajšek, Lija Pušnik in Zorica Kujavec.

Tokratne razstavljavce oziroma člane društva ter obiskovalce prireditve je pozdravil predsednik društva Dragan Podovac in izrazil veselje nad 18 uspešnimi leti delovanja, v katerih se je društvo razvilo v zelo dejavno. Likovno kritiko ali razmišljanja o tokratni razstavi je podal likovni pedagog, sicer član društva, Ivo Brodej, ki je kljub ljubiteljstvu pohvalil dela svojih sočlanov. S strani Občine Šentjur se je odprtja udeležila vodja Oddelka za družbene dejavnosti Judita Methans Šarlah in članom društva čestitala za njihovo delo in kulturni doprinos v občini.

Vabilo

Katalog

HARMONIJA LEPOTE

Avtor: Vojko Kumer

Na dan žena – 8. marca 2017 je bilo v šentjurski galeriji odprtje slikarske razstave Vojka Kumra iz Oplotnice z naslovom Harmonija lepote. Gre za razstavo, ki na ogled postavlja žensko oziroma ženske akte ter portrete. Na odprtju je o aktu kot motivu spregovoril likovni pedagog Ivo Brodej, v kulturnem programu pa je sodelovala orientalska plesna skupina Sayyidah.

Upodabljanje golega človeškega telesa ima zelo staro zgodovino. T. i. Wilendorfska Venera v zgodovini umetnosti velja za najstarejšo upodobitev akta, ki sega v paleolitik. Več je o aktu kot slikarskem motivu je na odprtju razril likovni pedagog in član Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur Ivo Brodej. Bolj kot sam motiv je avtorju razstave Vojku Kumru pomemben način slikanja. Iz klasičnih slikarskih motivov akta in portreta Kumer razvije sodobnejšo varianto lastnega slikarskega videnja.

Razstavo in odprtje le-te je organiziralo Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur v sodelovanju z Občino Šentjur. Na prireditvi je prisotne pozdravil predsednik društva Dragan Podovac, mnogoštevilno publiko pa je z orientalskimi ritmi navdušila orientalska plesna skupina Sayyidah pod vodstvom Brigite Žaler.

Vabilo

Katalog

ALPE ADRIA - SRCE NAIVE

Dela mednarodne likovne akademije

Odprtje: petek, 5. 2. 2017

V počastitev slovenskega kulturnega praznika se je v nedeljo, 5. februarja 2017, odprla razstava del 3. mednarodne likovne kolonije Alpe Adria – Srce naive, ki je potekala maja lani v hrvaških Hlebinah. Na ogled je 33 slik in ena lesena skulptura, poleg številnih hrvaških umetnikov razstavljata dva madžarska in štirje Slovenci, od tega Dragan Podovac in Martin Čater iz Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur.

Mednarodna likovna kolonija, katere dela so na ogled v šentjurski galeriji, je potekala maja lani v Hlebinah na Hrvaškem v organizaciji Društva hlebinskih slikarjev in kiparjev naivne umetnosti s številnimi partnerji. Tokratnega odprtja v šentjurski galeriji se je udeležila večina razstavljalcev, razstavo pa si je ogledala tudi veleposlanica Republike Hrvaške v Sloveniji Vesna Terzić. Iz sosednje Hrvaške so se dogodka udeležili tudi načelnica Občine Hlebine Božica Trnski, župan Koprivniško-Križevske občine Darko Koren, direktor Turistične zveze Koprivniško-Križevske občine Zdravko Mihevc in seveda predsednik Društva hlebinskih slikarjev in kiparjev naivne umetnosti Zlatko Kolarek. Vsi so izrazili veselje in zadovoljstvo nad mednarodnim povezovanjem in druženjem, ki mu botruje prav umetnost, in bili navdušeni nad šentjursko galerijo in dogajanjem ob odprtju. Umetnike in ostale prisotne je pozdravil šentjurski župan mag. Marko Diaci, za kulturni vložek na odprtju sta poskrbeli vokalistka Martina Zapušek ter citrarka Jasmina Levičar, sodelovali pa so tudi člani Mladinske folklorne skupine Lintvar.

Vabilo

Katalog

LEPOTE MOJEGA KRAJA

Avtorica: Marija Grabar

V sklopu Ipavčevih kulturnih dnevov 2016 je bila v petek, 21. 10. 2016, v Galeriji Zgornji trg Šentjur odprta razstava hrvaške slikarke Marije Grabar z naslovom Lepote mojega kraja. Razstava je primerek hiperrealizma z značilnostmi fotografskega realizma, pri katerem je v ospredju zahtevnost načina slikanja. Dogodek, ki ga je pripravilo Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur v sodelovanju z Občino Šentjur, je glasbeno popestrila Vokalna skupina Grič.

Marija Grabar je mlada slikarka iz Sokolovca na Hrvaškem, ki se s slikarstvom ukvarja od svojega šestega leta, ko je od svojega očeta začela dobivati prve slikarske nasvete. Leta 2011 je na sodelovanju likovnih ustvarjalcev Hrvaške za svoj sliko Cvetje v Gabajevi gredi dobila pohvalo hrvaškega parlamenta kulture, le-to pa je prejela še trikrat.  Do sedaj je imela 11 samostojnih razstav in je sodelovala v več kot 100 skupnih razstavah na Hrvaškem in v tujini, od katerih velja izpostaviti razstavo na Poljskem. Je članica več likovnih društev, s katerimi aktivno razstavlja na skupinskih razstavah in sodeluje v humanitarnih akcijah ter kolonijah.

Čeprav je Marija odraščala v okolju, kjer se posebej neguje likovni izraz znane hlebinske šole slikarstva, njena izbira ni naivno slikarstvo na steklo, ampak hiperrealizem z značilnostmi fotografskega realizma. »Ko govorimo o fotografskem realizmu v slikarstvu, je treba omeniti razliko med sliko in fotografijo. Fotografija nastane v trenutku in objektivu beleži trenutno stanje motiva, med tem ko slika fotografskega realizma prikazuje motiv skozi slikarjeve občutke in njegov čopič, torej gre za slikarjevo videnje motiva,« je v kritiki zapisala Tanja Horvat, vodja galerije U predvorju v Zagrebu. V Marijinih delih je opaziti motive domačnosti – vaška dvorišča, jesenska polja, podeželsko okolje, živalske motive – krave in ovce na paši, gosi, mačke v raznih pozah in gibanjih v okolju toplega doma oziroma dvorišča. Še posebej velja izpostaviti njeno najljubše delo Moja babica, ki s svojo realističnostjo zmede celo največje poznavalce slikarstva, saj so s potezami čopiča mojstrsko narisane gube na babičinem licu, vzorci na njenih oblačilih ali mačkina ušesa, ki so neverjetno realni.

Odprtja razstave se je udeležilo kar nekaj obiskovalcev iz sosednje Hrvaške, med njimi tudi župan občine Sokolovac Vlado Bakšaj in likovna kritičarka in vodja galerije v Zagrebu Tanja Horvat, ki je tudi spregovorila na prireditvi. Seveda je Marijo na odprtju spremljala njena družina, pri kateri velja izpostaviti očeta Tomislava – slikarja naivnega slikarstva.

Vabilo

Katalog

EX TEMPORE PONIKVA 2016

Avtor razstave: člani DLU Rifnik Šentjur

Trajanje razstave: 23. 9. - 20. 10. 2016 

Letos so slikarji v sklopu ex tempora ustvarjali na Ponikvi, kjer je motive za svoja dela iskalo kar štirideset slikarjev iz Laškega, Rogaške Slatine, Celja, Trbovelj, Šoštanja, Slovenskih Konjic, Dobja in seveda Šentjurja. Umetniki vsako leto ustvarjajo v drugi krajevni skupnosti občine Šentjur, avgusta letos pa so po devetih letih spet upodabljali lepote Ponikve.

Na odprtju razstave, ki ga je povezovala vodja šentjurske območne izpostave JSKD Nastija Močnik, je spregovorila vodja Oddelka za družbene dejavnosti Občine Šentjur Judita Methans Šarlah. Zbrane je pozdravil tudi predsednik Krajevne skupnosti Ponikva Igor Dosedla, za kulturni program pa so poskrbeli pevci Kulturnega društva Jesensko cvetje. Razstava bo v Galeriji Zgornji trg Šentjur na ogled do 18. oktobra.

Vabilo

Katalog

ŽELEZEN POLJUB

Avtor razstave: Saša Bezjak in Leopold Methans

Trajanje razstave: 18. 6. - 31. 8. 2016

Na Poletno muzejsko noč je bilo v sklopu Šentjurskega poletja v Galeriji Zgornji trg Šentjur odprtje razstave akademske slikarke in magistre kiparstva Saše Bezjak iz Gornje Radgone in kiparja Leopolda Methansa iz Spodnje Velke. Razstava se dotika meje, kjer se srečujeta ljubiteljska in profesionalna umetnost, obema ustvarjalcema pa sta skupna ljubezen in veselje do umetnosti. Razstavo je v sodelovanju z Občino Šentjur pripravilo Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, v kulturnem programu pa je sodeloval Bum Kolektiv. Železen poljub si je mogoče ogledati vse do konca avgusta.

Saša, ki je samozaposlena v kulturi, se trudi povezovati ljubiteljsko in profesionalno likovno kulturo predvsem na območju Štajerske in Prekmurja, Leopold, ki se poklicno ukvarja s kamnoseštvom, pa je član Likovnega društva Gornja Radgona, od leta 2005 pa sta za javnost odprta njegov muzej in galerija Methansova hiša, in sicer na Zgornjem Dražen Vrhu v 200 let stari hiši. V Methansovi hiši je gostil priznane kulturne osebnosti, kot so Drago Jančar, Tone Partljič, Tone Kuntner, Peter Ternovšek idr.  »Umetnost ljubim, ker mi najprej omogoča spoznavanje same sebe in zatem komunikacijo z občinstvom in odzive. Zaradi umetnosti mi prihajajo na pot ljudje, ki me presenečajo s svojo bitjo. V delih, ki nastajajo, sem ves čas iskrena in odkrita, ker je to edino, kar znam,«  je o sebi zapisala mag. Saša Bezjak, ki danes živi in ustvarja v Gornji Radgoni, otroštvo pa je preživela na Tratah.

Na odprtju sta oba razstavljavca spregovorila o svojih delih in izrazila navdušenje nad sodelovanjem s šentjurskimi likovniki in možnostjo razstavljanja v tukajšnji galeriji. Dogodek je z glasbo popestrila šentjurska trojica (Ines Ljubej – tolkala, Matic Lenko – bas kitara in Primož Pečar – kitara, vokal) pod imenom Bum Kolektiv. Mladi glasbeniki ustvarjajo v kletnih prostorih nekdanje šentjurske knjižnice, ime pa so povzeli po stari prodajalni čevljev, ki je nekoč bivala v tistih prostorih.

Vabilo in katalog

MOJA RAZSTAVA

Avtor: otroška razstava (organizator JSKD OI Šentjur)

V organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Šentjur je bilo v nedeljo, 12. junija 2016, odprtje razstave otroških likovnih del z naslovom Moja razstava. Tema razstavljenih del je bila železna cesta, razstava pa je del praznovanja 170-letnice prihoda prvega vlaka na slovensko ozemlje.

Mlada likovna mentorica Manja Koren Kodele je pred tednom v organizaciji JSKD OI Šentjur pripravila dvodnevno likovno delavnico za otroke na temo vlaka in železnice, saj letos praznujemo 170 let, odkar je na slovensko ozemlje in tudi v Šentjur pripeljal prvi vlak. Otroci so najprej obiskali  Muzej Južne železnice Šentjur, kjer so si ogledali razstavne eksponate, nato pa so ustvarili likovne izdelke, ki so jih postavili na ogled v Galeriji Zgornji trg. Na odprtje razstave so bili povabljeni starši in drugi obiskovalci, udeležil pa se ga je tudi vodja Muzeja južne železnice Šentjur in častni občan občine Šentjur gospod Mihael Bučar. V sklopu kulturnega programa so nastopili 4 glasbeniki pod priložnostnim naslovom Čuha Puha. Po prireditvi je sledila pogostitev.

LJUBEZEN IN MIR

Avtor razstave: Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur

Maj 2016

Razstava je bila odprta v okviru Tedna ljubiteljske kulture in v čast 25-letnice samostojnosti naše države. Šentjurski likovniki so za razstavo, ki so jo pripravili skupaj z Občino Šentjur, pripravili tematsko obarvana dela, v katerih so razmišljali o doživljanju naše države, njenega začetka in delovanja. Mir, ljubezen, ponos, domoljubje, … so navdihovali 23 umetnikov, ki so nastala dela ponudili na ogled ob spremni besedi profesorice likovne umetnosti Katje Gajšek. V okviru Tedna ljubiteljske kulture je zbranim spregovorila vodja šentjurske izpostave JSKD-OI Nastja Močnik, osrednji govornik pa je bil Srečko Križanec, vojni veteran in predsednik štorskega občinskega združenja veteranov vojne za Slovenijo, ki je obudil spomin na osamosvojitvene dogodke. Otvoritev, ki jo je povezovala Polonca Jazbinšek, so popestrili plesalci MSF Lintvar Šentjur ter z branjem poezije Olgica Krampl. Razstavo Ljubezen in mir si lahko v Galeriji Zgornji trg v Šentjurju ogledate še do 17. junija 2016.

Vabilo

MOJ ŠENTJUR

Stalna razstava Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur

Februar 2016

V čast kulturnemu prazniku, 9. februarja  je bila v Galeriji Zgornji trg odprta prva stalna razstava šentjurskih likovnikov, ki so jo podarili Občini Šentjur. Člani Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur že skoraj 20 let aktivno gojijo ljubiteljsko likovno dejavnost, spoznavajo nove sloge, brusijo svoj talent, pripravljajo ex-tempore, gostujejo in so gostitelji drugim likovnih društvom.  Razstavo Moj Šentjur tvorijo dela Iva Brodeja, Dragana Podovaca, Bojana Cmoka, Martina Čatra, Katje Gajšek, Teje Hrovatič, Nežike Hrovat, Polone Kitak, Stanke Kodrnja, Olgice Krampl, Fanike Pevec, Božene Prodnik, Lije Pušnik, Katarine Salamon, Jane Tarasove, Nežike Tatarovič in Kvirine Martine Zupanc.

Vabilo

Katalog

HLEBINSKA ŠOLA NAIVNEGA SLIKARSTVA

Razstava likovnih in kiparskih del Hlebinske šole naivnega slikarstva

Oktober 2015

EX TEMPORE MOTIVI KALOBJA

Razstava likovnih del poletnega ex tempora na Kalobju

September 2015

MOJA RAZSTAVA

Razstava otroških likovnih del na temo mačka Murija

Junij 2015

Letak

OSVOBOJENE IDEJE

Samostojna likovna razstava Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur

Maj 2015

Katalog

Vabilo

Plakat

PORABJE V OČEH DOLENJCEV

Slikarska razstava Likovnega kulturnega društva Mavrica Novo mesto

Februar 2015

Vabilo

Plakat

RAZSTAVA UČENCEV OSNOVNIH ŠOL ŠENTJUR IN DOBJE

November 2014

Vabilo

HANA

Razstava Katje Gorečan

Julij 2014

DREVESNE SANJE

Otroška likovna razstava

Junij 2014

15 LIKOVNIH LET

Likovna razstava ob 15-letnici Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur

Maj 2014

Katalog

Vabilo

JOSIP GENERALIĆ & ZLATKO KOLARIČ

Hlebinska šola naivnega slikarstva

Razstava likovnih del Josipa Generalića in Zlatka Kolariča

Februar 2014

Katalog

Vabilo

LJUBEZEN SKOZI ČAS

Slikarska razstava Marinke Kerstein

November 2013

Katalog

Vabilo

POLETNI EX TEMPORE ''DOLGA GORA 2013''

Razstava likovnih del udeležencev poletnega ex tempora Dolga Gora 2013

September 2013

Vabilo

DARE HERING

Razstava likovnih del Dareta Heringa

Avgust 2013

Vabilo in katalog

MODNE ZAPOVEDI POMLAD–ZIMA 1900–1945

Razstava fotografij Alfonza Juršeta

Junij 2013

Katalog

Vabilo

TITO NA PODOBAH SPOMINOV

Razstava zgodovinskih predmetov, povezanih s Titom

Maj 2013

Plakat

Vabilo

PUNČKA, VEČ KOT IGRAČA

Razstava ročno izdelanih pisanih punčk Dorimu avtorjev Žive Voga in Saše Rojaka

Februar 2013

Katalog

Vabilo

MOJ DEŽNIK JE LAHKO SONCE

Razstava poslikanih dežnikov ter fotografij teh dežnikov fotografa Tomaža Črneja

December 2012

Vabilo

Plakat

SLOM, SLOMŠEK

Razstava umetniških del likovne kolonije

September 2012

Katalog

Vabilo

ARCHEO METAMORFOZE

Slikarska razstava Draga Medveda

Maj 2012

Katalog

Vabilo

AKVAREL

Pregledna razstava članov DLU Rifnik Šentjur

Maj 2012

DVANAJSTA DIMENZIJA

Slikarska razstava Polonce Kitak

Februar 2012

Katalog

SRČNE POZDRAVE IZ ŠT. JURJA OB JUŽ. ŽELEZNICI

Razstava starih razglednic in fotografij iz časa Josipa Ipavca

Oktober 2011

EX TEMPORE ŽUSEM 2011

Likovna razstava poletnega ex tempora Žusem 2011

September 2011

LIKOVNA RAZSTAVA ŠPAHTI

September 2011

GOCE KALAJDŽISKI

Posthumna razstava likovnih del Goceta Kalajdžiskega

Maj 2011

RAZSTAVA ILUSTRACIJ VESNE ZAKONJŠEK IN PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE MEJAŠI MOJIH GMAJN MILENKA STRAŠKA

April 2011

POEZIJA V JEKLU

Kiparska razstava del Ljubomirja Melanška

Februar 2011

EX TEMPORE RIFNIK 2010

Likovna razstava ex tempora Rifnik 2010

December 2010

JOŽE IPAVEC

Slikarska razstava del Jožeta Ipavca ob 100-letnici njegovega rojstva in ODPRTJE GALERIJE ZGORNJI TRG

Oktober 2010